šen (819)

1. šèn, šę́na, m. der Rothlauf; — pogl. všen, pšeno.
2. šę̑ncaj, interj. = hencaj: š. te! potztausend! Jurč.
3. šenčȗrka, f. die Sumpfdotterblume (caltha palustris), ( nam. šentjurka), Livek- Erj. (Torb.).
4. šeníca, f., pogl. pšenica.
5. šę̑nki, m. pl. 1) die Finnen, Cig., Nov.; — 2) = metljaji, Erj. (Izb. sp.); — pogl. pšenki.
6. šenmárən, -rna, adj. veliki, mali š. dan, der Groß-, Kleinfrauentag, Kast. (Rož.); (tudi: šenmárən, m., Dict.); — prim. šmaren.
7. šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. ( Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent ( adj.).
8. šènt, adj. ( indecl.) Sanct-: Šent-Jakob, Šent-Vid; — iz: Sanct-.
9. šę̑ntaj, interj. kletvica: da bi te šentaj! Polj.; šentaj smo leteli! LjZv.; kam te je šentaj nesel! Levst. (Rok.).
10. šę̑ntanəc, -nca, m. kletvica: = šentan človek ali žival: kam greš, šentanec? Levst. (Rok.).
11. šę̑ntanica, f. kletvica: = šentana oseba, žival ali reč, Levst. (Rok.).
12. šę́ntati, šę̑ntam, vb. impf. 1) = z besedo "šent" preklinjati, Meg., Dict., Z.; — 2) šę̑ntan, vermaledeit; ti šentana para!
13. šentávati, -am, vb. impf. šentati 1), Rez.- Mik.
14. šę́ntavəc, -vca, m. = preklinjavec, Meg., Dalm., Jap.; božji š., der Gotteslästerer, Krelj.
15. šentjȃkobščica, f. neka hruška, C.; neko jabolko, C.
16. šentjánževəc, -vca, m. 1) der Johannissegen, der Abschiedstrunk; prinesti še šentjanževca; piti š.; — 2) der Monat Juni, Št.- Z.; — 3) das Johanniskraut (hypericum perforatum), Polj.
17. šentjánževica, f. 1) der Johannissegen, der Abschiedstrunk, Cig., Jan., Mik., Npes.-K.; — 2) das Johanniskraut (hypericum perforatum), Medv. (Rok.), Valj. (Rad).
18. šentjánževina, f. die knollige Spierstaude (spiraea filipendula), Navr. (Let.).
19. šentovȃnje, n. das Fluchen.
20. šentováti, -ȗjem, vb. impf. = šentati 1); übhpt. fluchen, lästern.
21. šentovȃvəc, -vca, m. der Flucher, der Lästerer.
22. bẹlokrúšən, -šna, adj. von weißem Brote: belokrušne drobtine, Navr. (Let.).
23. bilȗšən, -šna, m. die Zaunrübe (bryonia dioica), Medana ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
24. blagodúšən, -šna, adj. edelmüthig, Cig., Jan., nk.
25. blẹdúšən, -šna, adj. bleich ( zaničlj.), C.
26. bǫ́dikakšən, -šna, adj. gering, schlecht, C., vzhŠt.
27. brezdúšən, -šna, adj. herzlos, gefühllos, Mur., Cig., Jan., Vrt.; zanikarno in brezdušno izpolnjevati dolžnosti, LjZv.; gemüthlos, Cig. (T.); — hs.
28. brezgrẹ́šən, -šna, adj. sündenlos, Mur.
29. brezkrúšən, -šna, adj. brotlos, Cig., Jan.
30. brezpogrẹ́šən, -šna, adj. fehlerlos, correct, C., Cig. (T.).
31. brezuspẹ́šən, -šna, adj. erfolglos, Cig. (T.), C., nk.
32. brúšenje, n. das Schleifen, das Wetzen.
33. čášən, -šna, adj. Becher-; — Kelch-: čašni listi, die Kelchblätter, Tuš. (R.).
34. čigȃvəršən, * -šna, adj. = čigaver, Cv.
35. debelotrẹbúšən, -šna, adj. dickwanstig, SlN.
36. debelúšən, -šna, adj. dickleibig, SlN.- C.
37. dı̑šən, -šna, adj. wohlriechend: dišno cvetje, ogr.- C.
38. dobrodúšən, -šna, adj. gutmüthig, gemüthlich, Jan., Cig. (T.).
39. dǫ́bršən, -šna, adj. ziemlich gut: druščine res nisem imel posebne, še dobršne ne, Jurč.; dušo si dobršno privezati, Jurč.; — ziemlich groß; d. kos svilnatega krila, LjZv.; dobršno število mlinskih koles, Zv.; zna se mu z dobršnim pridom ustavljati, Erj. (Izb. sp.).
40. dovŕšən, -šna, adj. perfectiv: dovršni glagoli, Vollendungszeitwörter, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
41. dovŕšenost, f. die Vollkommenheit, die Vollendung, (als Eigenschaft), Cig., Jan., nk.
42. drugákšən, -šna, adj. = drugačen, Cig., Notr.; sonstig, Mur.
43. dúšən, -šna, adj. 1) Seelen-, Geistes-, geistig; dušna paša; — 2) na dušno, o dušnem, zu Allerseelen, C.; na večer pred dušnim, Pjk. (Črt.).
44. dušénje, n. das Erstickenmachen.
45. edinodúšən, -šna, adj. einhellig, Cig.
46. enakodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Cig., Jan., M.
47. enákošən, -šna, adj., Cig., Jan., C., nk., pogl. enakovšen, enakšen.
48. enákovšən, -šna, adj. = enakšen, ( prav. nam. enakošen; "enakušen", Rec., Jsvkr.).
49. enákšən, -šna, adj. von gleicher Beschaffenheit, gleichartig, gleichförmig, Mur., DZ.; gleichlautend, Cig. (T.); e. spis, ein Pare, DZ.
50. enodúšən, -šna, adj. einmüthig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
51. enokošənj, -šnja, adj. = enosečen, Cig.
52. fríšən, -šna, adj. frisch; — iz nem.
53. gašénje, n. das Löschen.
54. glašénje, n. 1) die Verkündigung, ogr.- C.; — 2) das Tönen, Vrt., Let.
55. glúšən, -šna, adj. glušna nedelja = tiha n., BlKr.- DSv.
56. glušénje, n. das Taubmachen: das Belästigen, das Behelligen, Cig.
57. gnúšenje, n. der Abscheu, Cig.
58. gółšən, -šna, adj. Kropf-: golšni žlezi, die zwei Kropfdrüsen, Erj. (Som.).
59. gorjúšən, -šna, adj. Senf-, Levst. (Nauk); — stsl.
60. grenišən, -šna, adj. = trotnat: grenišna krava, SlGradec- C.
61. grẹ́šən, -šna, adj. sündhaft, sündig; grešen človek, grešno življenje.
62. grẹšénje, n. das Sündigen.
63. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
64. híšenje, n. = hiševanje, Trub.
65. hladnodúšən, -šna, adj. kaltblütig, SlN.
66. hudomúšən, -šna, adj. böslaunig, C.; hudomušno je pesnikov pleme, Zv.; h. črnogledec, Zv.; schalkhaft; h. človek, hudomušno kaj povedati.
67. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
68. izkušenják, m. ein erfahrener Mann, C.
69. izkȗšənjski, adj. erfahrungs-, practisch: izkušenjski nauki, Vod. (Bab.).
70. izkúšenost, f. die Erprobtheit, die Bewährtheit, Cig., Jan., nk.; die Erfahrenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
71. izsušénje, n. die Austrocknung, die Trockenlegung, nk.
72. izvŕšən, -šna, adj. 1) executiv, Cig.; — 2) vollstreckbar, DZ.
73. jałšenják, m. = jelševje, der Erlenwald, kajk.- Valj. (Rad).
74. ję́sišən, -šna, adj. Essig-, Mur.; jesišna posoda, Vod. (Izb. sp.).
75. júšən, -šna, adj. Suppen-, mit Suppe, mit einer Brühe gemacht, C.
76. kákoršən, -šna, adj. tako se skoro sploh piše za: kakršen.
77. kákošən, -šna, adj., Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), pogl. kakovšen, kakšen.
78. kakǫ́vršən, -šna, adj. = kakršen: kakovršen koli, Dalm.
79. kákovšən, -šna, adj. = kakšen, Levst. (Nauk), Vrt.
80. kákršən, -šna, adj. wie beschaffen ( rel.); kakršen je bil, takšen je še zdaj; (kákəršən, Cv., Levst.).
81. kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.
82. kákšənkrat, adv. hie und da einmal, manchmal.
83. kášən, -šna, adj. Brei-, Grütze-: kȃšni oblog, der Breiumschlag, Cig.
84. klapoúšən, -šna, adj. schlappohrig, Jan.; — mit gesenktem Haupte, niedergeschlagen ( z. B. vor Scham): klapoušno hodi, vzhŠt.- C.
85. kọ̑likoršən, -šna, adj., pogl. kolikršen.
86. kọ́likošən, -šna, adj., pogl. kolikšen.
87. kọ̑likršən, -šna, adj. wie (so) groß ( rel.); tolik (tolikšen) je, kolikršen mora biti.
88. kọ́likšən, -šna, adj. wie groß?: kolikšne velikosti? DZ.; s kolikšno muko! Levst. (Nauk).
89. košeníca, f. kraj, kjer trava tolika zrase, da se ne popase, ampak pokosi, BlKr.; die Heuwiese, Dict., Jan., C., Rib.- M., LjZv.; — die Bergheuwiese, Cig.
90. košeníčica, f. 1) dem. košenica; — 2) der pfeilförmige Ginster (genista sagittalis), Medv. (Rok.).
91. košenīlja, f. = košeniljka, Cig.
92. košenīljast, adj. cochenillenfarbig, Cig.
93. košenīljka, f. die Scharlach-Schildlaus oder Cochenille (coccus cacti), Erj. (Ž.).
94. 1. košenína, f. 1) das abgemähte Gras, Cig.; das Bergheu, Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Grasfläche, die zum Mähen bestimmt ist, das Wiesenland.
95. 2. košenína, f. na kosce razrezana (razkošena) slanina = zaseka, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
96. košenı̑nar, -rja, m. die Wiesenschnecke (tipula pratensis), Erj. (Ž.).
97. košénje, n. das Mähen.
98. kožúšən, -šna, adj. Pelz-, Cig., Jan., Dalm.- M.
99. krepkodúšən, -šna, adj. = krepkoduh, Levst. (Zb. sp.).
100. kŕšən, -šna, adj. 1) prächtig, Z.; bieder, Dol.- Cig.; — 2) kršno, hurtig, C.; — prim. hs. kršan, felsig; wacker.

1 101 201 301 401 501 601 701 801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani