še (960-1.059)

960. pošəpətáti, -ətȃm, (-ę́čem), vb. pf. zuflüstern; p. komu kaj; ( praes. pošəpáčem, prim. Cv. X. 9.).
961. pošę́piti, -im, vb. pf. vertreten, schief treten: p. črevlje, Z., Mik.
962. pošə̀pniti, -nem, vb. pf. = pošepetati, nk.; (pravilno bi bilo: pošəpníti, pošápnem; prim. Cv. X.).
963. pošəptáti, -ȃm, vb. pf. = pošepetati.
964. pošę̑stək, -stka, m. der Hingang, kajk.- Valj. (Rad).
965. pošestę́riti, -ę̑rim, vb. pf. versechsfachen, Cig.
966. pošestíłən, -łna, adj. zirkelmäßig, V.-Cig.; — prim. šestilo.
967. pošestíliti, -ı̑lim, vb. pf. abzirkeln, Cig.
968. pošestje, n. der Hingang: Kristusovo p., ogr.- C.; (pošestjè?).
969. pošę̑stnica, f. po šest škatel druga v drugi, Rib.- Cig.
970. 1. pošèt, -šę́ta, m. der Spaziergang, Cig.
971. 2. pošę̑t, m. der Zollstab, Cig., Jan., Kr.; — prim. it. passetto = pol sežnja.
972. pošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Zora.
973. pošę̑tovati, -ujem, vb. impf. durch Abschreiten messen: njivo p., Svet. (Rok.).
974. pošèv, adv. = po ševi, schief, Cig., Jan., Dol.; tudi: na pošev (napošev), schief.
975. pošę́vən, -vna, adj. schräg, schief, Jan., Cig. (T.); p. kot, ein schiefer Winkel, Cel. (Geom.); pošę̑vni trk, der schiefe Stoß, Cig. (T.).
976. pošę́vi, adv. = po ševi, schräge, C.
977. pošę́vica, f. die Schiefe, Cig. (T.), C.; — hs.
978. pošę́viti, -im, vb. pf. schief machen, abdachen, böschen, Cig.
979. poševnokǫ́tən, -tna, adj. schiefwinkelig, Cig. (T.).
980. pošę́vnost, f. die Schiefe, Jan., Cig. (T.); — die Böschung, Cig., Jan.
981. potášəlj, -šlja, m. = pepelik, die Pottasche; — iz nem.
982. potelę́šenje, n. die Verkörperung, Cig.
983. potepúšən, ** -šna, adj. landstreicherisch, lumpenhaft, Cig., Jan.
984. potrẹbúšən, -šna, adj. am Bauch befindlich, Bauch-, Cig. (T.); potrebȗšna dlaka, das Bauchhaar, Cig.
985. potrǫ̑šək, -ška, m. der Verbrauch, die Consumtion, Mur., Cig. (T.); imam mleka dosti za svoj potrošek, Svet. (Rok.); — der Aufwand, die Auslage, Dict., Cig., Jan.; državni p., der Staatsaufwand, DZ.; potroški, die Unkosten, Mur., Cig., Jan.; die Ausgaben, Erj. (Izb. sp.).
986. potrǫ́šən, -šna, adj. 1) Verbrauchs-: potrǫ̑šni davek, die Verbrauchssteuer, die Consumabgabe, DZ., DZkr.; potrošno blago, Consumtionsartikel, Cig. (T.); potrošno društvo, der Consumverein, DZ.; — 2) = kdor mnogo troši, Svet. (Rok.); — 3) kostspielig, mit Kosten verbunden, Cig., Jan.; potrošno, verschwenderisch, C.
987. potrošénje, n. die Verbrauchung, die Verausgabung, Cig.
988. povekševáłən, -łna, adj. = povečevalen, Cig., Jan.
989. povekševȃłnik, m. das Vergrößerungsglas, Cig., Jan.
990. povekševáti, -ȗjem, vb. impf. ad povekšati.
991. povekševȃvəc, -vca, m. der Vergrößerer, Cig.
992. povikševáti, -ȗjem, vb. impf. ad povikšati; = poviševati.
993. povı̑še, adv. p. biti, zu viel sein, übrig sein, Mur., C., Npes.-Vraz.
994. povı̑šək, -ška, m. die Erhöhung, Cig., Jan., DZ., Levst. (Pril.); p. plače, Cig.; p. (pri ceni), C.; p. davka, C.; pristojbinski p., die Gebürenerhöhung, DZ.; p. (pri pridelkih), Vrtov. (Km. k.).
995. povíšən, -šna, adj. erhöhungsfähig ( math.), Cig. (T.).
996. poviševȃnje, n. die Erhöhung; — die Erhebung ( fig.), Jan., nk.; die Steigerung, Cig. (T.).
997. poviševáti, -ȗjem, vb. impf. ad povišati; höher machen, erhöhen; — auf eine höhere Stufe erheben, promovieren; — erheben ( fig.); kdor sam sebe povišuje, bo ponižan; v srcu se p.; — durch Lob erhöhen, Lobeserhebungen machen, Cig.
998. poviševȃvəc, -vca, m. kdor povišuje, Jan. (H.).
999. povprȃšək, -ška, m. der Fragepunkt, DZkr.
1000. povpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad povprašati, Levst. (Zb. sp.), nk.
1001. povȓšək, -ška, m. (kar se še po vrhu da) die Zugabe, die Beilage, Cig.; — das Beiessen, Cig.; — die Überzahl, Cig.
1002. povȓšən, -šna, adj. 1) an der Oberfläche gelegen, C.; površni premog, die Thaukohle, Cig.; — 2) oberflächlich, flüchtig; površno delo; površno pregledati kaj.
1003. površẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig rauschen, Cig.
1004. povšę́čən, -čna, adj. erwünscht, Jan.
1005. povšę́či, adv. = po všeči, erwünscht, Jan. (H.).
1006. požerúšən, -šna, adj. = požrešen, C.
1007. požrẹ́šən, -šna, adj. essgierig, gefräßig; p. kakor volk, Z.; — schlemmerisch, schwelgerisch, Mur., Cig., Jan.; — habgierig.
1008. požrẹševȃnje, n. die Fresserei, das Schlemmen, Cig.
1009. požrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. schlemmen, in Fraß und Völlerei leben, schwelgen, Mur., Cig., Jan.
1010. prȃšəc, -šca, m. dem. prah; das Stäubchen.
1011. prȃšək, -ška, m. dem. prah; 1) das Stäubchen; — 2) das Pulver, Cig., Jan.; p. za zobe, das Zahnpulver, Cig.
1012. 1. prášən, -šna, adj. 1) Staub-: prȃšni plaz, die Staublavine, Cig. (T.); prašni cveti, Staubblüten, Cig. (T.), nk.; — 2) mit Staub bedeckt, staubig; ves sem p.; tudi: prašȃn.
1013. 2. prášən, -šna, adj. Brach-: prȃšna njiva, Cig., Jan.
1014. 1. prašénje, n. das Stauben, das Gestiebe.
1015. 2. prášenje, n. das Brachen.
1016. prȃvšən, -šna, adj. richtig, normal, Mur., Cig., Nov.; gehörig: pravšna oblika, v pravšnem redu, DZ.; v pravšni daljavi, in angemessener Entfernung, Levst. (Cest.); pravšno preudarivši vse okolnosti, mit billiger Erwägung aller Verhältnisse, DZ.
1017. predhíšən, -šna, adj. vor dem Hause befindlich.
1018. predstrẹ̑šək, -ška, m. das Vordach, Z., Bes.
1019. predȗšək, -ška, m. der Absatz beim Trinken: brez preduška izpiti, in einem Zuge austrinken, Cig., C.
1020. preglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = preglašati, Jan. (H.).
1021. pregluševáti, -ȗjem, vb. impf. ad preglušiti; übertäuben, Z.; übertönen, nk.
1022. pregrẹ̑šək, -ška, m. die Versündigung, das Vergehen, der Fehltritt; — ein begangener Fehler, der Fehlgriff, Mur., Cig., Jan.; p. v reji, C.
1023. pregrẹ́šən, -šna, adj. sündig, sündhaft; lasterhaft; pregrešno življenje.
1024. pregrẹšénje, n. die Versündigung.
1025. pregrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pregrešiti; ( nav.) p. se, sich versündigen.
1026. preizkȗšenəc, -nca, m. der Geprüfte, Cig.
1027. preizkȗšenost, f. die Erprobtheit, Jan.
1028. preizkuševáłən, -łna, adj. Prüfungs-: preizkuševȃłna komisija, DZ.
1029. preizkuševȃłnica, f. das Prüfungslocale, DZ.
1030. preizkuševánəc, -nca, m. der Prüfling, der Prüfungscandidat, Cig., DZ., Nov.
1031. preizkuševȃnje, n. das Prüfen, das Erproben.
1032. preizkuševȃnjski, adj. = preizkusen, Prüfungs-, DZ.
1033. preizkuševáti, -ȗjem, vb. impf. = preizkušati; prüfen, erproben, Cig., DZ.
1034. preizkuševȃvəc, -vca, m. der Examinator: strokovni p., der Fachexaminator, DZ.
1035. prekȓšək, -ška, m. die Übertretung: p. zakona, Levst. (Nauk); lovni p., der Jagdfrevel, Jan. (H.); der Fehler: paziti se večjih prekrškov v blagoglasju, Zv.
1036. prekršeník, m. der Übertreter: p. tvoje pravde, ogr.- Let.
1037. prekršénje, n. die Übertretung, kajk.- Valj. (Rad).
1038. prẹ́kšen, adj. muthwillig, C.
1039. prẹ́kšenost, f. die Ausgelassenheit, der Muthwille, die Frechheit, Cig., C., ogr.- Mik.
1040. prẹkšenováti, -ȗjem, vb. impf. Muthwillen treiben, C.; o kom, o čem p., C.; od koga p.: od mene prekšenujo, ogr.- Valj. (Rad).
1041. premešetáriti, -ȃrim, vb. pf. durchmäkeln, Cig.; durch Mäkeln vermitteln: veliko je že premešetaril.
1042. premešetarjeváti, -ȗjem, vb. impf. als Mäkler vermitteln: denar p., SlN.
1043. premešę́titi, -ę̑tim, vb. pf. = premešetariti, als Mäkler vermitteln, C.
1044. prepožrẹ́šən, -šna, adj. zu gefräßig; — überaus gefräßig.
1045. prepraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad preprašati, Cig.
1046. preprošénje, n. die Überredung durch Bitten, M.
1047. prerešetáti, -ȃm, vb. pf. durchreitern, ausreitern; — durchhecheln, bekritteln, Cig., Jan., nk.; — p. kaj, etwas erörtern, Cig.
1048. prerešetávati, -am, vb. impf. = prerešetovati, nk.
1049. prerešetováti, -ȗjem, vb. impf. ad prerešetati.
1050. presliševáti, -ȗjem, vb. impf. ad preslišati, M., Ravn.
1051. preslúšən, -šna, adj. = kdor dobro ne sliši, C.
1052. prespẹ́šən, -šna, adj. allzuschnell: žito prespešno (allzuüppig) raste, Ravn. (Abc.).
1053. prestrášən, -šna, adj. zu schrecklich; — überaus schrecklich.
1054. prestrȃšenost, f. die Erschrockenheit, Cig.
1055. prestraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad prestrašiti, Jan.
1056. prešę́miti, -šę̑mim, vb. pf. übertölpeln, Jan.
1057. prešentováti, -ȗjem, vb. pf. eine gewisse Zeit hindurch (mit dem Worte šent oder übhpt.) fluchen, Cig.
1058. prešę́pati, -am, vb. pf. durchhinken, Cig.
1059. prešəpətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. mit Flüstern, Lispeln zubringen, durchlispeln: celo uro p., Cig.

   460 560 660 760 860 960 1.060 1.160 1.260 1.360  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani