Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

še (860-959)

  1. plẹ̑šəc, -šca, m. 1) der Glatzkopf, der Kahlkopf; plešca striči = etwas Vergebliches thun, Cig.; — 2) der Bergadler, der weißköpfige Geier (vultur fulvus), Cig., Valj. (Rad); p. zdaj le redko pride z gora, Zv.; — die Rohrweihe (circus [falco] rufus), Frey. (F.); — 3) die Hirtentasche (capsella bursa pastoris), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  2. plẹšeglȃvəc, -vca, m. = plešivec, C.
  3. plȏšej, m. ein kleiner Block, SlGradec- C.; — prim. ploh.
  4. plušəc, -šca, m. mali p., der Portulak (portulaca oleracea), Cig., Vod. (Izb. sp.), Medv. (Rok.).
  5. pobitodúšən, -šna, adj. kleinmüthig, Mur., Slom.- C.
  6. pobọ̑ljšək, -ška, m. die Verbesserung, Mur., Jan.; — die Zubesserung; za p. v starih dneh, Erj. (Izb. sp.); izgovorjeni p., das bei Übergabe der Wirtschaft Ausbedungene, M., LjZv.
  7. poboljševáłən, -łna, adj. correctionell, Cig., Jan.
  8. poboljševȃłnica, f. die Correctionsanstalt, Cig.
  9. poboljševánəc, -nca, m. der Corrigend, DZ.
  10. poboljševȃnje, n. das Bessern, die Besserung.
  11. poboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad poboljšati, bessern.
  12. počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  13. podȃljšək, -ška, m. 1) der Fortsatz, Cig.; p. osi, die Verlängerung der Axe, Žnid.; — 2) die Verlängerung; p. vaših dni, Ravn.- Valj. (Rad); menični p., die Prolongierung eines Wechsels, Cig.
  14. podaljševȃnje, n. die Verlängerung.
  15. podaljševáti, -ȗjem, vb. impf. länger machen, verlängern; — prolongieren.
  16. podmaševáti, -ȗjem, vb. impf. ad podmašiti, Jan.
  17. podrȃšəc, -šca, m. podrašci, die Osterluzeiarten (aristolochieae), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  18. podrȃševnik, m. = podrašnik, Cig.
  19. podrešę́tina, f. kar pri rešetanju izpod rešeta pada, das Unterkorn, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.), Dol.
  20. podrešę̑tka, f. = podrešetina, Mik.
  21. podrúšən, -šna, adj. unter dem Rasen befindlich: podrȗšna železna ruda, der Raseneisenstein, das Rasenerz, Cig.; podrušna šota, der Rasentorf, Cig.
  22. podsmẹ́šən, -šna, adj. ironisch, Cig. (T.).
  23. podstrẹ̑šək, -ška, m. 1) ein überdachter Platz, der Schoppen, das Regendach, Cig., C., Dol., Notr.; pod podstreškom je bil kup listja, Jurč.; — der Boden: v blagovnih podstreških, auf den Güterböden, DZ.; — 2) = stržek, der gemeine Zaunkönig, Cig.
  24. podstrẹ́šən, -šna, adj. unter dem Dach befindlich; podstrẹ̑šna sobica, die Dachkammer, Zora; podstrešno polunadstropje, das Dachmezzanin, Levst. (Pril.).
  25. pódšəv, -šva, m. 1) podstava pri kaki obleki, das Unterfutter, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) das Vorschuhen, Ip.- Erj. (Torb.); — die Besohlung, Jan.
  26. podtrẹbúšən, -šna, adj. unter dem Bauch befindlich: podtrebȗšni ščit, der Unterschild (der Schildkröte), Cig.
  27. podȗšəc, -šca, m. das Ohrläppchen, C.
  28. podušę́sən, -sna, adj. unter dem Ohr befindlich; podušę̑sna bula, die Ohrspeicheldrüsenentzündung, Cig.
  29. podvẹ́šən, -šna, adj. unter dem Spund befindlich: podvẹ̑šna globina soda, die Spundtiefe eines Fasses, Cig. (T.); — prim. veha.
  30. pogašénje, n. die Löschung.
  31. pogaševáti, -ȗjem, vb. impf. = pogašati, M.
  32. pogrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Vermisste, der Abgang, C., Z.; ti nimaš nikakršnega pogreška, du kennst keinen Abgang, dir geht nichts ab, Cig.; — 2) der Mangel, das Gebrechen, der Fehler; p. v letoštetju, der Anachronismus, Cig. (T.); pogreški v slogu, stilistische Fehler, Cig. (T.).
  33. pogrẹ́šən, -šna, adj. 1) fehlerhaft, irrig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pogrešno soditi, irrthümlich meinen, Žnid.; pogrẹ̑šni sklep, der Fehlschluss, der Paralogismus, Cig. (T.); — 2) entbehrend, bedürftig: p. česa, Cig., C.
  34. pogrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. = pogrešati, vermissen, Z., nk.
  35. pogrǫ̑šən, -šna, adj. um einen Groschen feil, Bes.
  36. pohíšən, -šna, adj. im Hause befindlich, Haus-, Mur., C.; pohı̑šni zajci, die Kaninchen, Mur.; — p. prodajavec, der Hausierer, Cig., Šol.; = pohišni kramar, Cig., Jan.
  37. pohiševáti, -ȗjem, vb. impf. in die Häuser herumgehen, hausieren, Mur., Guts.- Cig., Jan., M., Navr. (Let.).
  38. pohiševȃvəc, -vca, m. 1) der Hausierer, Mur., Guts.- Cig., Jan., DZ.; — 2) der in die Hausgenossenschaft Aufgenommene, Glas.
  39. pohiševȃvka, f. die Hausiererin, Jan.
  40. pohiševȃvstvọ, n. der Hausierhandel, Cig.
  41. pohujševáłən, -łna, adj. Ärgernis gebend, anstößig, Jan., nk.
  42. pohujševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pohujšati.
  43. pokošẹ́vati, -am, vb. impf. ad 1. pokositi, DSv.
  44. pokrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pokrajšati.
  45. pokuševȃnje, n. das Kosten.
  46. pokuševáti, -ȗjem, vb. impf. = pokušati, kosten.
  47. pokuševȃvəc, -vca, m. der Koster.
  48. polȃjšək, -ška, m. die Erleichterung, die Linderung.
  49. polajševȃnje, n. das Erleichtern, das Lindern.
  50. polajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad polajšati; erleichtern; mildern, lindern.
  51. polajševȃvəc, -vca, m. der Erleichterer; der Milderer, der Linderer.
  52. polajševȃvka, f. die Erleichtrerin; die Lindrerin.
  53. polẹ̑pšək, -ška, m. die Verschönerung, C.
  54. polẹpševáti, -ȗjem, vb. impf. ad polepšati.
  55. połšę́sti, num. sechsthalb; — tudi: pọ̑łšesti.
  56. połšę̑tina, f. das Bilchfleisch, Fr.- C.
  57. półševina, f. = polšina 1), Cig.
  58. pomȃnjšək, -ška, m. die Verminderung, die Verringerung, die Schmälerung, C., Z.
  59. pomanjševáłən, -łna, adj. verkleinernd: pomanjševȃłnọ steklo, das Verkleinerungsglas, nk.; pomanjševalna beseda, das Verkleinerungswort, Jan.
  60. pomanjševȃłnik, m. das Verkleinerungsglas, Cig.
  61. pomanjševȃnje, n. das Verkleinern, das Vermindern.
  62. pomanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pomanjšati; verkleinern, vermindern.
  63. pomanjševȃvəc, -vca, m. der Verkleinerer, der Verminderer, Cig.
  64. 1. poprȃšək, -ška, m. die Anfrage, Mur., C.
  65. 2. poprȃšək, -ška, m. feiner Schnee, C.
  66. popraševáłən, -łna, adj. befragend: popraševȃłnọ pismo, das Laufschreiben, DZ.
  67. popraševȃłnica, f. die Anfragekanzlei, Cig.
  68. popraševȃnje, n. das Fragen, das Nachfragen, die Erkundigung(en).
  69. popraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad poprašati; fragen, herumfragen, sich erkundigen; p. po kom, čem, nachfragen; po tem blagu zelo poprašujejo, es ist viel Nachfrage um diese Ware; befragen, ausforschen; p. koga za kaj; p. za svet, um Rath fragen; p. zastran česa, Kundschaft einziehen von einer Sache, Cig.
  70. popraševȃvəc, -vca, m. der Befrager, der Nachfrager.
  71. popraševȃvka, f. die Befragerin, die Nachfragerin.
  72. popȓšək, -ška, m. ein unbedeutender Regen, das Nebelreißen, C.
  73. porȗšək, -ška, m. die Ruine: poruški in pepel, kajk.- Valj. (Rad).
  74. porušénje, n. die Zerstörung, kajk.- Valj. (Rad).
  75. poruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad porušiti; niederreißen, Z., nk.
  76. poskuševalíšče, n. die Versuchsanstalt, Nov., DZ.
  77. poskuševalíščən, -ščna, adj. zur Versuchsanstalt gehörig: poskuševalı̑ščnọ osobje, DZ.
  78. poskuševáti, -ȗjem, vb. impf. = poskušati; experimentieren, Cig. (T.).
  79. poskuševȃvəc, -vca, m. der Experimentator, Jan.
  80. poskuševȃvstvọ, n. das Versuchswesen, DZ.
  81. poslajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad poslajšati, M.
  82. poslȗšək, -ška, m. 1) die Audienz, C.; — 2) pl. posluški, das Erhorchte, C.; na posluške hoditi, aufs Horchen ausgehen, Fr.- C.; posluške utepati, horchen, Zora, Jurč.; sapo je na-se vlekel ter utepal posluške, LjZv.; — das Getratsche: posluške pobirati, vzhŠt.- C.
  83. poslúšən, -šna, adj. gehorsam, Cig., Jan., nk.; p. komu biti, Levst. (Nauk).
  84. posmẹ̑šək, -ška, m. der Spott, Jan.
  85. posmẹ́šən, -šna, adj. spöttisch, Cig. (T.).
  86. pospẹ̑šək, -ška, m. = pospešba, die Beschleunigung, Jan.; — die Förderung, Jan. (H.).
  87. pospẹ́šən, -šna, adj. förderlich, Jan. (H.).
  88. pospẹ́šenje, n. die Beschleunigung, C.
  89. pospẹševáłən, -łna, adj. fördernd, förderlich, Cig., nk.
  90. pospẹševálọ, n. das Förderungsmittel, Cig., Jan.
  91. pospẹševȃnje, n. die Beschleunigung, Cig., Jan.; ( phys.), Cig. (T.); — die Förderung, nk.
  92. pospẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pospešiti: beschleunigen, Cig., Jan., Cig. (T.); pospeševana brzina, beschleunigte Geschwindigkeit, Cig. (T.); — fördern, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  93. pospẹševȃvəc, -vca m. der Förderer, Cig., Jan., nk.
  94. pospẹševȃvka, f. die Fördrerin, nk.
  95. postrẹ́šən, -šna, adj. Dach-, Jan. (H.).
  96. posušénje, n. 1) die Trockenlegung, Cig.; — 2) die Verdorrung, Cig.; die Versiegung, Cig.
  97. pošentáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Worte šent ein wenig fluchen, Z.
  98. pošentováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt mit dem Worte šent fluchen, Z.
  99. pošę́pati, -pam, vb. pf. 1) hinkend einige Schritte machen; — 2) = pošepiti, Cig.; — 3) (nacheinander) lahm werden, Jan. (H.).
  100. pošəpèt, -pę́ta, m. die Zuflüsterung, LjZv.

   360 460 560 660 760 860 960 1.060 1.160 1.260  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA