še (801-900)

801. orẹ̑šək, -ška, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, Cig., M.; — der Nussapfel, C.
802. osiromašẹ́ti, -ím, vb. pf. arm werden, verarmen, Mur., Cig., C.
803. oskọ̑ruševina, f. das Holz der Eberesche, C.
804. oslajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad oslajšati, Z.
805. ostraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ostrašiti.
806. ostrẹ̑šək, -ška, m. 1) der Dachvorsprung, Jan. (H.); — die Hutkrämpe, Jan.; — 2) = ostrešje, die Dachung, Jan.; — 3) = klonica, V.-Cig.
807. osúšən, -šna, adj. etwas dürr oder trocken, Cig., Jan., C., Dalm.; v osušni deželi, Dalm.; osušno meso, leto, osušna jesen, C.; osušno perilo, halb getrocknete Wäsche, Svet. (Rok.).
808. osuševȃnje, n. die Trocknung, die Trockenlegung, Jan. (H.).
809. osušẹ́vati, -am, vb. impf. = osušati, osuševati, (-ujem), Vrt.
810. osuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad osušiti, nk.
811. osvı̑šək, -ška, m. omlačen ali otepen snop = otep, Vas Krn- Erj. (Torb.).
812. ošemáriti, -ȃrim, vb. pf. = v šemo napraviti koga, maskieren, Polj.
813. ošemẹ́ti, -ím, vb. pf. närrisch werden, Polj.
814. ošę́miti, -šę̑mim, vb. pf. verlarven, vermummen, maskieren: o. koga, o. se, Cig., Jan., M., C.
815. ošę́pati, -am, vb. pf. hinkend werden; vol je ošepal; bolezen na parkljih stori, da živinče ošepa, Levst. (Nauk).
816. ošepavẹ́ti, -ím, vb. pf. hinkend werden, C.; konj je ošepavel, Bes.
817. ošepiti, -im, vb. pf., pogl. oščepiti.
818. ošepniti, -nem, vb. pf., pogl. oščepniti.
819. ošę́stən, -stna, adj. ošestno blago, vergängliches, hinfälliges Gut, C.
820. ošę̑stkati, -am, vb. pf. abzirkeln, Z.
821. ošę̑škati, -am, vb. pf. abprügeln, Cig., Jan., C., Kr.
822. ošeškováti se, -ȗjem se, vb. impf. faul bei der Arbeit sein, unschlüssig sein, C.; — prim. šeškati 2).
823. ošə̀v, -švà, m. = obšev, der Besatz, die Garnitur ( z. B. eines Hutes), Cig., Jan.
824. otíšən, -šna, adj. abgelegen, Jan.
825. ovŕšən, -šna, adj. Scheitel-: ovȓšni kot, der Scheitelwinkel, C.
826. ovrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. ovršiti; vollenden, verrichten, vollziehen, C.
827. ozȃljšək, m. die Verzierung, C.
828. ozaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ozaljšati.
829. ozaljševȃvəc, -vca, m. der Decorateur, Jan. (H.).
830. pajdášenje, n. der Umgang, der Verkehr, Mur., kajk.- Valj. (Rad); p. s fanti, jvzhŠt.
831. pášəlj, -šlja, m. paličica pri neki igri, Ljub.
832. pȃšən, -šna, adj. Weide-, Mur., Cig., Jan.
833. pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
834. pášena, f. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
835. pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
836. pašerka, f. tudi: pašerek, m., Guts., pogl. pažrka.
837. pašẹ́vati, -am, vb. impf. zu weiden pflegen, Jan., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
838. paševáti, -ȗjem, vb. impf. als Pascha gebieten, Pascha sein, Zora.
839. paševína, f. die Weidegebür, das Weidegeld, Jan., Naprej- C.
840. pavlı̑šəc, -šca, m. = pavliha, Jan.
841. pavlı̑šək, -ška, m. = pavliha, Jan.
842. péršəlj, -šlja, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Cig., C.; — iz nem.
843. péršəljc, m. dem. peršelj, C., Z.
844. pẹ̑šəc, -šca, m. der Fußgänger; der Infanterist; pešci, die Infanterie; — der Bauer (im Schachspiel), Cig.; — hlapec, ki je le za ročno delo, ne za vožnjo: za pešca je, Dol.
845. pẹšehǫ̑dəc, -dca, m. der Fußgänger, SlN.
846. pę́šəlj, -šlja, m. der Radnagel, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras- Štrek. (LjZv.); — prim. furl. passèll, lat. paxillus, Štrek. (LjZv.).
847. pẹ̑šem, adv. = peš, C.
848. pẹševáti, -ȗjem, vb. impf. im Gehen ermüden, Fr.- C.
849. pírše, -eta, n. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
850. píršəlj, -šlja, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Valj. (Rad); — prim. nem. Berschling = Barsch.
851. pı̑ršəljc, m. dem. piršelj, Z.
852. pı̑šəc, -šca, m. pišci, Schwämme im Mund, vzhŠt.- C.; — prim. pišiti se.
853. pı̑šək, -ška, m. der Hühnersteiß, C.
854. pišena, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
855. pı̑šəv, -švi, f., Ip.- Erj. (Torb.); pogl. piščel, piščal.
856. pitkošək, -ška, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Medv. (Rok.).
857. plahodúšən, -šna, adj. kleinherzig, Jan.
858. plášən, -šna, adj. scheu, schüchtern, furchtsam; vode p., wasserscheu, Met.- Mik.
859. plášenje, n. das Schrecken, das Scheuchen.
860. plẹ̑šəc, -šca, m. 1) der Glatzkopf, der Kahlkopf; plešca striči = etwas Vergebliches thun, Cig.; — 2) der Bergadler, der weißköpfige Geier (vultur fulvus), Cig., Valj. (Rad); p. zdaj le redko pride z gora, Zv.; — die Rohrweihe (circus [falco] rufus), Frey. (F.); — 3) die Hirtentasche (capsella bursa pastoris), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
861. plẹšeglȃvəc, -vca, m. = plešivec, C.
862. plȏšej, m. ein kleiner Block, SlGradec- C.; — prim. ploh.
863. plušəc, -šca, m. mali p., der Portulak (portulaca oleracea), Cig., Vod. (Izb. sp.), Medv. (Rok.).
864. pobitodúšən, -šna, adj. kleinmüthig, Mur., Slom.- C.
865. pobọ̑ljšək, -ška, m. die Verbesserung, Mur., Jan.; — die Zubesserung; za p. v starih dneh, Erj. (Izb. sp.); izgovorjeni p., das bei Übergabe der Wirtschaft Ausbedungene, M., LjZv.
866. poboljševáłən, -łna, adj. correctionell, Cig., Jan.
867. poboljševȃłnica, f. die Correctionsanstalt, Cig.
868. poboljševánəc, -nca, m. der Corrigend, DZ.
869. poboljševȃnje, n. das Bessern, die Besserung.
870. poboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad poboljšati, bessern.
871. počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
872. podȃljšək, -ška, m. 1) der Fortsatz, Cig.; p. osi, die Verlängerung der Axe, Žnid.; — 2) die Verlängerung; p. vaših dni, Ravn.- Valj. (Rad); menični p., die Prolongierung eines Wechsels, Cig.
873. podaljševȃnje, n. die Verlängerung.
874. podaljševáti, -ȗjem, vb. impf. länger machen, verlängern; — prolongieren.
875. podmaševáti, -ȗjem, vb. impf. ad podmašiti, Jan.
876. podrȃšəc, -šca, m. podrašci, die Osterluzeiarten (aristolochieae), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
877. podrȃševnik, m. = podrašnik, Cig.
878. podrešę́tina, f. kar pri rešetanju izpod rešeta pada, das Unterkorn, Cig., C., Lašče- Erj. (Torb.), Dol.
879. podrešę̑tka, f. = podrešetina, Mik.
880. podrúšən, -šna, adj. unter dem Rasen befindlich: podrȗšna železna ruda, der Raseneisenstein, das Rasenerz, Cig.; podrušna šota, der Rasentorf, Cig.
881. podsmẹ́šən, -šna, adj. ironisch, Cig. (T.).
882. podstrẹ̑šək, -ška, m. 1) ein überdachter Platz, der Schoppen, das Regendach, Cig., C., Dol., Notr.; pod podstreškom je bil kup listja, Jurč.; — der Boden: v blagovnih podstreških, auf den Güterböden, DZ.; — 2) = stržek, der gemeine Zaunkönig, Cig.
883. podstrẹ́šən, -šna, adj. unter dem Dach befindlich; podstrẹ̑šna sobica, die Dachkammer, Zora; podstrešno polunadstropje, das Dachmezzanin, Levst. (Pril.).
884. pódšəv, -šva, m. 1) podstava pri kaki obleki, das Unterfutter, Senožeče ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 2) das Vorschuhen, Ip.- Erj. (Torb.); — die Besohlung, Jan.
885. podtrẹbúšən, -šna, adj. unter dem Bauch befindlich: podtrebȗšni ščit, der Unterschild (der Schildkröte), Cig.
886. podȗšəc, -šca, m. das Ohrläppchen, C.
887. podušę́sən, -sna, adj. unter dem Ohr befindlich; podušę̑sna bula, die Ohrspeicheldrüsenentzündung, Cig.
888. podvẹ́šən, -šna, adj. unter dem Spund befindlich: podvẹ̑šna globina soda, die Spundtiefe eines Fasses, Cig. (T.); — prim. veha.
889. pogašénje, n. die Löschung.
890. pogaševáti, -ȗjem, vb. impf. = pogašati, M.
891. pogrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Vermisste, der Abgang, C., Z.; ti nimaš nikakršnega pogreška, du kennst keinen Abgang, dir geht nichts ab, Cig.; — 2) der Mangel, das Gebrechen, der Fehler; p. v letoštetju, der Anachronismus, Cig. (T.); pogreški v slogu, stilistische Fehler, Cig. (T.).
892. pogrẹ́šən, -šna, adj. 1) fehlerhaft, irrig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; pogrešno soditi, irrthümlich meinen, Žnid.; pogrẹ̑šni sklep, der Fehlschluss, der Paralogismus, Cig. (T.); — 2) entbehrend, bedürftig: p. česa, Cig., C.
893. pogrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. = pogrešati, vermissen, Z., nk.
894. pogrǫ̑šən, -šna, adj. um einen Groschen feil, Bes.
895. pohíšən, -šna, adj. im Hause befindlich, Haus-, Mur., C.; pohı̑šni zajci, die Kaninchen, Mur.; — p. prodajavec, der Hausierer, Cig., Šol.; = pohišni kramar, Cig., Jan.
896. pohiševáti, -ȗjem, vb. impf. in die Häuser herumgehen, hausieren, Mur., Guts.- Cig., Jan., M., Navr. (Let.).
897. pohiševȃvəc, -vca, m. 1) der Hausierer, Mur., Guts.- Cig., Jan., DZ.; — 2) der in die Hausgenossenschaft Aufgenommene, Glas.
898. pohiševȃvka, f. die Hausiererin, Jan.
899. pohiševȃvstvọ, n. der Hausierhandel, Cig.
900. pohujševáłən, -łna, adj. Ärgernis gebend, anstößig, Jan., nk.

   301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani