še (760-859)

760. oglušẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) taub werden, ušesa so mi oglušela od kriča, ich war vom Geschrei betäubt, Cig.; — 2) gefühllos werden: vsi vnanji udje mu ogluše in otrpnejo, LjZv.; prsti so mi na mrazu oglušeli, Polj.
761. oglušẹ́vati, -am, vb. impf. ad oglušeti; taub werden, Z. nk.
762. ogluševáti, -ȗjem, vb. impf. ad oglušiti; — o. se, sich taub stellen, nicht hören wollen, Erj. (Izb. sp.).
763. ogrẹ̑šək, -ška, m. die Versündigung, Jan., M.; — der Imbiss (auf nüchternen Magen), Nov.- C.
764. ogrẹševáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad ogrešiti se; sich versündigen, Jan.
765. okolíšək, -ška, m. der Kreis, die Runde: iti v o., im Kreise laufen, Cig.; vse gre v o., alles taumelt herum, C.
766. okolíšən, -šna, adj. Districts-, Jan. (H.).
767. okrȃjšək, -ška, m. eine abgekürzte Sache, die Abkürzung, Cig.; die Abbreviatur, Jan.; — die Synkope ( gramm.), Jan.
768. okrajševȃnje, n. das Kürzen, das Abkürzen; o. ulomkov, Cel. (Ar.).
769. okrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad okrajšati; kürzen, Abkürzungen vornehmen.
770. okríšəlj, -šlja, m. = okrišljaj, C.
771. okȓšək, -ška, m. der Stumpf, der Stutz, Jan.; o. državnega zbora, das Stumpfparlament, Pavl.
772. okrȗšək, -ška, m. das Bruchstück ( z. B. von einem Steine), Cig., C.
773. okrúšən, -šna, adj. fragmentar ( min.), Cig. (T.).
774. okuševáti, -ȗjem, vb. impf. = okušati, Cig.
775. olȃjšək, -ška, m. die Erleichterung, Levst. (Nauk).
776. olajševáłən, -łna, adj. erleichternd, Erleichterungs-, nk.
777. olajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad olajšati; erleichtern.
778. olẹpševáti, -ȗjem, vb. impf. ad olepšati; verschönern; zieren, schmücken.
779. olẹpševȃvəc, -vca, m. der Decorateur, Jan.
780. ǫ́lišək, -ška, m. dem. olih; ein kleiner Pfahl oder Pflock, C.
781. ǫ́łšev, adj. = jelšev, erlen, Cig., Jan.
782. ǫ́łševina, f. = jelševina, das Erlenholz, Cig., Jan.
783. ǫ̑łševje, n. = jelševje, der Erlenwald, Cig.
784. omášən, -šna, adj. 1) umfangreich, C.; omašna je črez pas, jvzhŠt.; — weit, bauschig, Cig., C.; — 2) omašno je, kar rado omahuje, C., Lašče- Levst. (M.).
785. omršẹ́ti, -ím, vb. pf. = omršaveti, Cig.
786. onakajše, adv. ebenso, C.
787. onákšən, -šna, adj. = onakov, C.
788. opaševáti, -ȗjem, vb. impf. = opasovati, ogr.- Valj. (Rad).
789. opẹ̑šək, -ška, m. der Verfall, Jan.
790. opẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad opešati; ermatten, ermüden.
791. oponȃšək, -ška, m. der Vorwurf, Jan., C.
792. opošèv, adv. schief, C.
793. opraševȃnje, n. das Herumfragen, Cig.
794. 1. opraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad oprašati; herumfragen, eine Umfrage halten: o. po kom (čem), Cig., Jan., M.; z nova o., die Umfrage wiederholen, DZ.
795. 2. opraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad oprašiti; staubig machen, bestäuben, Cig.
796. opraševȃvəc, -vca, m. der Nachforscher, Cig., Jan.
797. opraševȃvka, f. die Nachforscherin, Cig.
798. opustošénje, n. die Verwüstung, die Verödung, Cig.
799. opustoševáti, -ȗjem, vb. impf. ad opustošiti, Jan.
800. orẹ̑šəc, -šca, m. dem. oreh; = orešek 1); — die Muscatnuss, Dict., C., Valj. (Rad); — = kostanjevica, die Wassernuss (trapa natans), C.
801. orẹ̑šək, -ška, m. dem. oreh; das Nüsschen; — die Muscatnuss, Cig., M.; — der Nussapfel, C.
802. osiromašẹ́ti, -ím, vb. pf. arm werden, verarmen, Mur., Cig., C.
803. oskọ̑ruševina, f. das Holz der Eberesche, C.
804. oslajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad oslajšati, Z.
805. ostraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ostrašiti.
806. ostrẹ̑šək, -ška, m. 1) der Dachvorsprung, Jan. (H.); — die Hutkrämpe, Jan.; — 2) = ostrešje, die Dachung, Jan.; — 3) = klonica, V.-Cig.
807. osúšən, -šna, adj. etwas dürr oder trocken, Cig., Jan., C., Dalm.; v osušni deželi, Dalm.; osušno meso, leto, osušna jesen, C.; osušno perilo, halb getrocknete Wäsche, Svet. (Rok.).
808. osuševȃnje, n. die Trocknung, die Trockenlegung, Jan. (H.).
809. osušẹ́vati, -am, vb. impf. = osušati, osuševati, (-ujem), Vrt.
810. osuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad osušiti, nk.
811. osvı̑šək, -ška, m. omlačen ali otepen snop = otep, Vas Krn- Erj. (Torb.).
812. ošemáriti, -ȃrim, vb. pf. = v šemo napraviti koga, maskieren, Polj.
813. ošemẹ́ti, -ím, vb. pf. närrisch werden, Polj.
814. ošę́miti, -šę̑mim, vb. pf. verlarven, vermummen, maskieren: o. koga, o. se, Cig., Jan., M., C.
815. ošę́pati, -am, vb. pf. hinkend werden; vol je ošepal; bolezen na parkljih stori, da živinče ošepa, Levst. (Nauk).
816. ošepavẹ́ti, -ím, vb. pf. hinkend werden, C.; konj je ošepavel, Bes.
817. ošepiti, -im, vb. pf., pogl. oščepiti.
818. ošepniti, -nem, vb. pf., pogl. oščepniti.
819. ošę́stən, -stna, adj. ošestno blago, vergängliches, hinfälliges Gut, C.
820. ošę̑stkati, -am, vb. pf. abzirkeln, Z.
821. ošę̑škati, -am, vb. pf. abprügeln, Cig., Jan., C., Kr.
822. ošeškováti se, -ȗjem se, vb. impf. faul bei der Arbeit sein, unschlüssig sein, C.; — prim. šeškati 2).
823. ošə̀v, -švà, m. = obšev, der Besatz, die Garnitur ( z. B. eines Hutes), Cig., Jan.
824. otíšən, -šna, adj. abgelegen, Jan.
825. ovŕšən, -šna, adj. Scheitel-: ovȓšni kot, der Scheitelwinkel, C.
826. ovrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. ovršiti; vollenden, verrichten, vollziehen, C.
827. ozȃljšək, m. die Verzierung, C.
828. ozaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ozaljšati.
829. ozaljševȃvəc, -vca, m. der Decorateur, Jan. (H.).
830. pajdášenje, n. der Umgang, der Verkehr, Mur., kajk.- Valj. (Rad); p. s fanti, jvzhŠt.
831. pášəlj, -šlja, m. paličica pri neki igri, Ljub.
832. pȃšən, -šna, adj. Weide-, Mur., Cig., Jan.
833. pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
834. pášena, f. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
835. pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
836. pašerka, f. tudi: pašerek, m., Guts., pogl. pažrka.
837. pašẹ́vati, -am, vb. impf. zu weiden pflegen, Jan., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
838. paševáti, -ȗjem, vb. impf. als Pascha gebieten, Pascha sein, Zora.
839. paševína, f. die Weidegebür, das Weidegeld, Jan., Naprej- C.
840. pavlı̑šəc, -šca, m. = pavliha, Jan.
841. pavlı̑šək, -ška, m. = pavliha, Jan.
842. péršəlj, -šlja, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Cig., C.; — iz nem.
843. péršəljc, m. dem. peršelj, C., Z.
844. pẹ̑šəc, -šca, m. der Fußgänger; der Infanterist; pešci, die Infanterie; — der Bauer (im Schachspiel), Cig.; — hlapec, ki je le za ročno delo, ne za vožnjo: za pešca je, Dol.
845. pẹšehǫ̑dəc, -dca, m. der Fußgänger, SlN.
846. pę́šəlj, -šlja, m. der Radnagel, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras- Štrek. (LjZv.); — prim. furl. passèll, lat. paxillus, Štrek. (LjZv.).
847. pẹ̑šem, adv. = peš, C.
848. pẹševáti, -ȗjem, vb. impf. im Gehen ermüden, Fr.- C.
849. pírše, -eta, n. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
850. píršəlj, -šlja, m. der Flussbarsch (perca fluviatilis), Valj. (Rad); — prim. nem. Berschling = Barsch.
851. pı̑ršəljc, m. dem. piršelj, Z.
852. pı̑šəc, -šca, m. pišci, Schwämme im Mund, vzhŠt.- C.; — prim. pišiti se.
853. pı̑šək, -ška, m. der Hühnersteiß, C.
854. pišena, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
855. pı̑šəv, -švi, f., Ip.- Erj. (Torb.); pogl. piščel, piščal.
856. pitkošək, -ška, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Medv. (Rok.).
857. plahodúšən, -šna, adj. kleinherzig, Jan.
858. plášən, -šna, adj. scheu, schüchtern, furchtsam; vode p., wasserscheu, Met.- Mik.
859. plášenje, n. das Schrecken, das Scheuchen.

   260 360 460 560 660 760 860 960 1.060 1.160  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani