Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

še (701-800)

  1. nı̑kšən, -šna, adj. = nobeden, Npes.-Vraz.
  2. nizkodúšən, -šna, adj. einer gemeinen Seele entsprechend: nizkodušne krivice, Cv.
  3. nošénje, n. 1) das Tragen; — 2) das Betragen, (nošenjè) ogr.- Valj. (Rad).
  4. nošẹ́vati, -am, vb. impf. = nosevati, Jan.
  5. novomášən, -šna, adj. Primiz-.
  6. novonǫ́šən, -šna, adj. neumodisch, C.
  7. novošę́gən, -gna, adj. neumodisch, modern, Jan., nk.
  8. obẹ̑šenəc, -nca, m. der Gehängte, Cig., Jurč.
  9. obẹ̑šenica, f. 1) die Erhängte, SlN.; — 2) das Anhängeschloss, Cig., C.
  10. obẹšenína, f. das Hängewerk, das Hängsel, Jan.
  11. obẹšenják, m. der Gehängte, der Erhängte, C., Vest., SlN.; der Galgenvogel, Valj. (Rad).
  12. obẹševáti, -ȗjem, vb. impf. = obešati, Cig.
  13. obršən, -šna, adj. obȓšni, der obere: goranje ali obršne drage, die oberen Bachläufe, Levst. (Močv.).
  14. obruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad obrušiti; umlockern: o., rahljati in obračati prst, Vrtov. (Km. k.).
  15. obšę́manəc, -nca, m. der Vermummte, der Verlarvte, Mur.
  16. obšę́manje, n. die Vermummung, Mur., Cig.
  17. obšę́mati, -am, vb. pf. vermummen, maskieren, Guts.- Cig., Mur.
  18. obšestíliti, -ı̑lim, vb. pf. abzirkeln, Jan.
  19. obšə̀v, -švà, m. der Besatz (am Kleide), Valj. (Rad).
  20. obtršénje, n. die Belastung, kajk.- Valj. (Rad).
  21. obtrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad obtršiti; belasten, kajk.- Valj. (Rad).
  22. očenȃšəc, -šca, m. dem. očenaš, Jurč.
  23. očenȃšək, -ška, m. dem. očenaš; — tudi: das Paternoster, der Rosenkranz, BlKr.- M.
  24. odbruševáti, -ȗjem, vb. impf. = odbrušati, Z.
  25. odčę̑šək, -ška, m. kar se odčehne, C.
  26. oddȗšək, -ška, m. 1) das Luftabzugsloch, das Luftloch, Cig., Jan., M., C., DZ., Sen. (Fiz.); — das Dampfloch, Cig., Jan.; — 2) die Rast, die Erholung: nimam odduška, ich habe keine Erholung, M.; brez odduška, ohne auszuruhen, Vrt.
  27. oderúšən, -šna, adj. = oderuški, C.
  28. odglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = odglašati, C.
  29. odišę́čiti, -ę̑čim, vb. pf. wohlriechend machen: würzen, V.-Cig.
  30. odkȓšək, -ška, m. der Abbruch, der Entgang, Levst. (Pril.).
  31. odkrȗšək, -ška, m. kar se odkruši, das Abgebröckelte, der Abfall, Cig.
  32. odkruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odkrušiti; in Brocken, Stücken loslösen.
  33. odlȃšək, -ška, m. der Aufschub, der Verzug, Cig., Jan.; brez odlaška, unverzüglich, Cig., Jan.; odlaški so odnaški, Glas.; ( prim. odkladek); — die Frist, Cig., Jan.
  34. odlaševáti, -ȗjem, vb. impf. = odlašati, Preš.
  35. odmȃšək, -ška, m. = odmašilo, DSv.
  36. 1. odmaševáti, -ȗjem, vb. pf. mit dem Lesen der Messe fertig werden.
  37. 2. odmaševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odmašiti; (Verstopftes) entstopfen, öffnen.
  38. odmešetáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) o. komu kaj, einem etwas abmäkeln, Cig.; — 2) nehati mešetariti.
  39. odmešę́titi, -ę̑tim, vb. pf. = odmešetariti, Z.
  40. odrẹ́šenəc, -nca, m. der Erlöste, Cig., Jan.
  41. odrẹšeníca, f. die Erlöserin, Mur.
  42. odrẹšeník, m. der Erlöser.
  43. odrẹšénje, n. die Erlösung; — odrešenjè, Schönl.- Valj. (Rad).
  44. odrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odrešiti; losbinden, ablösen, Cig., Jan.; — erlösen.
  45. odstraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad odstrašiti; weg-, zurück-, abschrecken, C.; odstraševali so je od zidanja, Dalm.
  46. odšę́pati, -am, vb. pf. davonhinken, C.
  47. odšepetáti, * -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ablispeln: o. molitev, Cig.
  48. odšę̑st, f. = odhod, C.
  49. odšę̑stək, -tka, m. = odhod, Habd.- Mik., kajk.- Valj. (Rad).
  50. odšę́stje, * n. = odhod, C.
  51. odušę́viti, -ę̑vim, vb. pf. begeistern, beseelen, Cig. (T.); — stsl., rus.
  52. odušę́vljati, -am, vb. impf. ad oduševiti, Jan. (H.).
  53. ódviše, adv. = odveč, Mur., vzhŠt.; (odviš, BlKr.); — hs.
  54. odvršẹ́ti, -ím, vb. pf. entschwirren, entrauschen: hudobec odvrši v goščavo, LjZv.
  55. oglašénje, n. die Anmeldung, die Ansage, Cig.
  56. oglaševáłən, -łna, adj. Meldungs-, Jan. (H.).
  57. oglaševȃnje, n. = oglašanje, Jan. (H.).
  58. oglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = oglašati, Jan. (H.).
  59. oglúšən, -šna, adj. harthörig, Jan.
  60. oglušẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) taub werden, ušesa so mi oglušela od kriča, ich war vom Geschrei betäubt, Cig.; — 2) gefühllos werden: vsi vnanji udje mu ogluše in otrpnejo, LjZv.; prsti so mi na mrazu oglušeli, Polj.
  61. oglušẹ́vati, -am, vb. impf. ad oglušeti; taub werden, Z. nk.
  62. ogluševáti, -ȗjem, vb. impf. ad oglušiti; — o. se, sich taub stellen, nicht hören wollen, Erj. (Izb. sp.).
  63. ogrẹ̑šək, -ška, m. die Versündigung, Jan., M.; — der Imbiss (auf nüchternen Magen), Nov.- C.
  64. ogrẹševáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad ogrešiti se; sich versündigen, Jan.
  65. okolíšək, -ška, m. der Kreis, die Runde: iti v o., im Kreise laufen, Cig.; vse gre v o., alles taumelt herum, C.
  66. okolíšən, -šna, adj. Districts-, Jan. (H.).
  67. okrȃjšək, -ška, m. eine abgekürzte Sache, die Abkürzung, Cig.; die Abbreviatur, Jan.; — die Synkope ( gramm.), Jan.
  68. okrajševȃnje, n. das Kürzen, das Abkürzen; o. ulomkov, Cel. (Ar.).
  69. okrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad okrajšati; kürzen, Abkürzungen vornehmen.
  70. okríšəlj, -šlja, m. = okrišljaj, C.
  71. okȓšək, -ška, m. der Stumpf, der Stutz, Jan.; o. državnega zbora, das Stumpfparlament, Pavl.
  72. okrȗšək, -ška, m. das Bruchstück ( z. B. von einem Steine), Cig., C.
  73. okrúšən, -šna, adj. fragmentar ( min.), Cig. (T.).
  74. okuševáti, -ȗjem, vb. impf. = okušati, Cig.
  75. olȃjšək, -ška, m. die Erleichterung, Levst. (Nauk).
  76. olajševáłən, -łna, adj. erleichternd, Erleichterungs-, nk.
  77. olajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad olajšati; erleichtern.
  78. olẹpševáti, -ȗjem, vb. impf. ad olepšati; verschönern; zieren, schmücken.
  79. olẹpševȃvəc, -vca, m. der Decorateur, Jan.
  80. ǫ́lišək, -ška, m. dem. olih; ein kleiner Pfahl oder Pflock, C.
  81. ǫ́łšev, adj. = jelšev, erlen, Cig., Jan.
  82. ǫ́łševina, f. = jelševina, das Erlenholz, Cig., Jan.
  83. ǫ̑łševje, n. = jelševje, der Erlenwald, Cig.
  84. omášən, -šna, adj. 1) umfangreich, C.; omašna je črez pas, jvzhŠt.; — weit, bauschig, Cig., C.; — 2) omašno je, kar rado omahuje, C., Lašče- Levst. (M.).
  85. omršẹ́ti, -ím, vb. pf. = omršaveti, Cig.
  86. onakajše, adv. ebenso, C.
  87. onákšən, -šna, adj. = onakov, C.
  88. opaševáti, -ȗjem, vb. impf. = opasovati, ogr.- Valj. (Rad).
  89. opẹ̑šək, -ška, m. der Verfall, Jan.
  90. opẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad opešati; ermatten, ermüden.
  91. oponȃšək, -ška, m. der Vorwurf, Jan., C.
  92. opošèv, adv. schief, C.
  93. opraševȃnje, n. das Herumfragen, Cig.
  94. 1. opraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad oprašati; herumfragen, eine Umfrage halten: o. po kom (čem), Cig., Jan., M.; z nova o., die Umfrage wiederholen, DZ.
  95. 2. opraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad oprašiti; staubig machen, bestäuben, Cig.
  96. opraševȃvəc, -vca, m. der Nachforscher, Cig., Jan.
  97. opraševȃvka, f. die Nachforscherin, Cig.
  98. opustošénje, n. die Verwüstung, die Verödung, Cig.
  99. opustoševáti, -ȗjem, vb. impf. ad opustošiti, Jan.
  100. orẹ̑šəc, -šca, m. dem. oreh; = orešek 1); — die Muscatnuss, Dict., C., Valj. (Rad); — = kostanjevica, die Wassernuss (trapa natans), C.

   201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA