še (560-659)

560. mešetarı̑ja, f. = mešetarstvo.
561. mešetarína, f. der Mäklerlohn, die Sensarie, Cig., Jan., Cel. (Ar.).
562. mešetáriti, -ȃrim, vb. impf. Mäkler sein; mäkeln, unterhandeln.
563. mešetárjenje, n. die Mäkelei.
564. mešę́tarstvọ, n. das Mäklergeschäft, die Mäklerei.
565. mešę́titi, -ę̑tim, vb. impf. Mäkler sein, mäkeln, unterhandeln, Cig., Dol.; kupcem m., LjZv.
566. mešę̑tnik, m. der Mäkler, Cig.
567. mešetnína, f. die Mäklergebür, Cig., DZ.
568. mešetovȃnje, n. das Mäkeln, Jan., C.
569. mešetováti, -ȗjem, vb. impf. mäkeln, unterhandeln, Cig., Jan.
570. mešetovȃvec, -vca, m. der Mäkler, Jan.
571. mešetúlja, f. die Unterhändlerin ( zaničlj.), V.-Cig., Zora, Dol.; — die Kupplerin, Zora.
572. mẹševína, f. das Gemenge, das Gemisch, Cig. (T.), DZ.
573. mẹševı̑t, adj. gemischt, gemengt, Cig. (T.), Nov.; meševito drevje, Str.; meševita svetloba, Erj. (Som.); meševiti glasi, Mischlaute, Cig. (T.); meševita oblika, die Mischlingsform, die Afterform, Cig. (T.); meševita sestavljenka, vox hybrida ( gramm.), Cig. (T.); — hs.
574. mirnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Jan., SlN.
575. míše, -eta, n. das Mäuschen, Mik., Vrt.; Prišla je miška z mišeti, Npes.-K.; — mišè, -ę́ta, Valj. (Rad).
576. mı̑šəc, -šca, m. ein mausfarbenes, aschgraues Pferd, Cig., Jan.
577. mišejẹ́dina, f. der Mäusefraß, C.
578. míšəlj, -šlja, m. v uganki: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja; Mišelj dolu pade, Krocelj ga popade, (svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
579. mišelǫ̑vka, f. die Mäusefalle, V.-Cig., Jan., M., Dol.
580. míšenje, n. das Mausen, die Mause, Jarn., Jan.
581. míšerba, f. die Gelbsucht, Cig., Gor.; iz nem. Missfarbe? C.; ( prim. mišvarost, Guts.).
582. míševina, f. = mišina, Cig.
583. mlȃjše, -eta, m. der Nachkomme, Mur., Danj.- Mik.; (= družinče, Mur.).
584. mnogogrẹ́šən, -šna, adj. sündenreich, Jurč.
585. mnogoizkȗšen, adj. = mnogo izkušen, vielerfahren, Cig.
586. močnodúšən, -šna, adj. starksinnig, Z.
587. molíšən, -šna, adj. mürrisch, verdrießlich, übelgelaunt, C., Št.; — prim. molihovati.
588. mošēja, f. turška molilnica, die Moschee.
589. mǫ̑šək, -ška, m. der Bisam, der Moschus, Jan. (H.).
590. mršè, -ę́ta, n. das Hausthier, C.; — die Schindmähre, Z.
591. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
592. mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
593. mršę̑tina, f. das Aas, C.; — slaba govedina, C., Z.
594. mrševı̑t, adj. struppig, C.
595. mrzlodúšən, -šna, adj. kaltsinnig, nk.
596. mȗšəc, -šca, m. ein Unkraut, Mur., C.; das Canariengras (phalaris), Cig.
597. mušę́čji, adj. = mušji, ogr.- C.
598. mušelīn, m. = mušlin, Jan. (H.).
599. múšəlj, -šlja, (-šəljna), m. neko jabolko, vzhŠt.- C.
600. múšən, -šna, adj. 1) Fliegen-; — 2) reich an Fliegen: kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.).
601. nabȗšək, -ška, m. der Puffärmel, Jan. (H.).
602. nadčášen, -šna, adj. kelchständig ( bot.), Cig., Jan.
603. nadstrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Vordach, Mur., Cig., Met., Gor.; das Wetterdach, Jan.; — soparni n., der Dunstsattel, Levst. (Pril.); — 2) das Oberdach, Mur.
604. nadtrẹbúšən, -šna, adj. über dem Bauch befindlich, Cig., M.; nadtrebȗšni život, der Oberleib, Cig.
605. nadȗšən, -šna, adj. schwerathmig, engbrüstig, Jan.
606. nadvı̑šək, -ška, m. das Uebermaß, DZ.
607. nadviševáti, -ȗjem, vb. impf. überragen, Cig. (T.), C., SlN.
608. naglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = naglašati; 1) betonen, accentuieren, Jan., nk.; = poudarjati, die Wichtigkeit hervorheben, C., nk.; — 2) n. se, sich melden, Jarn.
609. naglúšən, -šna, adj. = nagluh, Kr.
610. nakvaševáti, -ȗjem, vb. impf. ad nakvasiti; säuern, Mur.
611. nanȃšək, -ška, m. das Zusammengetragene, Levst. (Zb. sp.).
612. napošèv, adv. schief; — prim. ševa.
613. napošę́vən, -vna, adj. schief; napoševna lestva, schräge Leiter, Telov.
614. napošę́vnost, f. die Schiefheit.
615. napúšən, -šna, adj. aufblähend (von Speisen), C.
616. nastrẹ̑šək, -ška, m. = nadstrešek, das Vordach, Mur., V.-Cig., Vrt.; lastovka hišici pod nastrešek nanosi gnezdice, Vrt.; das Wetterdach über Thüren und Fenstern, Cig.
617. našemáriti, -ȃrim, vb. pf. = našemiti, Z., Erj. (Izb. sp.).
618. našę́mati, -am, vb. pf. = našemiti, Let., Zora.
619. našę́miti, -šę̑mim, vb. pf. maskieren, als Maske ankleiden; n. se, sich maskieren; als Faschingsnarr sich ankleiden, Polj.
620. našemúriti, -ȗrim, vb. pf. = našemiti, Str.
621. našepę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = našopiriti, C.; — prim. ščeperiti se.
622. našepetáti, * -etȃm, -ę́čem, vb. pf. = našeptati.
623. našeptáti, -ȃm, vb. pf. 1) eine Menge zuflüstern: vse to mi je našeptal; — 2) n. se, sich satt flüstern.
624. našest, f. = nahod, C.
625. našę̑stək, -tka, m. die Erfindung, C., Mik.; ( prim. našest, gefunden, ogr.- C.).
626. našestən, -tna, adj. = nahoden, C.
627. našestje, n. 1) der Fund, C.; n. sv. križa, C.; — 2) = nahod, der Schnupfen, der Katarrh, ("našistje") Guts.; (morda: našəstjè?).
628. našestnik, m. der Finder, C.
629. našešę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = našešuriti, Zora- C.
630. našę̑škati, -am, vb. pf. abprügeln, Cig., Jan., Štrek., Kr.
631. našešúriti, -ȗrim, vb. pf. sträuben, Št.; — prim. nasršiti se.
632. našę́tati se, * -am se, vb. pf. des Spazierens satt werden, na vzhodu.
633. nášəv, -šva, m. = našiv, Habd.- Mik.
634. naušę̑snica, f. das Ohrgehänge, V.-Cig., C.
635. naušę̑snik, m. der Ohrring, V.-Cig.
636. navdúšenje, n. die Begeisterung, Jan.; z velikim navdušenjem koga sprejeti, nk.
637. navduševáłən, -łna, adj. begeisternd, nk.
638. navduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad navdušiti; begeistern, Jan., nk.
639. navę̑kše, adv. = z večine, največ, größtentheils, SlGor., ogr.- C.
640. navšèv, adv. = napošev, schief, V.-Cig., Polj.
641. nedišèč, -ę́ča, adj. geruchlos, Cig., Jan., Cig. (T.).
642. nedišę́čnost, f. die Geruchlosigkeit, Cig., Jan.
643. nedonǫ́šen, adj. unausgetragen, unreif (von der Leibesfrucht), Cig.
644. 1. nedovršèn, -éna, adj. unvollendet, Cig., nk.; — unvollkommen, nk.
645. 2. nedovŕšən, -šna, adj. imperfectiv ( gramm.): nedovršni glagoli, die Dauerzeitwörter, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.).
646. nedovršénost, ** f. die Unvollkommenheit, nk.
647. nedúšən, -šna, adj. unmenschlich, Cig.; — hs.
648. neenákšən, -šna, adj. von ungleicher Beschaffenheit, Mur., Cig., Jan.
649. neizkȗšen, adj. unerfahren.
650. neizkȗšenəc, -nca, m. der Unerfahrene, Jan. (H.).
651. neizkȗšenost, f. die Unerfahrenheit.
652. nẹ́kakovšən, -šna, adj. = nekak; tudi: nekákovšən.
653. nẹ́kakšən, -šna, adj. = nekak; tudi: nẹkákšən.
654. nẹkọ̑likšən, -šna, adj. = nekolik.
655. nẹ́kovšən, -šna, adj. = nekov, jvzhŠt.
656. nẹ́kšən, -šna, adj. = neki, Mik., Štrek., Dol.
657. nekvášen, adj. ungesäuert, Jan.
658. nekvášenik, m. ungesäuertes Brot, Cig.
659. nẹmoglȗšəc, -šca, m. der Taubstumme, DZ.

   60 160 260 360 460 560 660 760 860 960  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani