Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

še (501-600)

  1. košet, m. = kozel, Rez.- C.
  2. koševàt, -áta, adj. = košat, Svet. (Rok.), Gor.
  3. košẹ́vati, -am, vb. impf. zu mähen pflegen, Jan., Mik., Erj. (Torb.).
  4. koševína, f. die abgemähte Wiese, Mur., Cig., Jan.; — menda hs.
  5. košę̑vje, n. das Gestrüpp, C.
  6. košę̑vnica, f. 1) koševnice so "naopične palice pri košu na vozu", Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) das Flechtwerkzeug zum Flechten der Haare (eine hölzerne große Nadel), Rib. (V.)- Cig.; prim. 1. koša.
  7. kožȗšək, -ška, m. dem. kožuh, Vrt.
  8. kožúšən, -šna, adj. Pelz-, Cig., Jan., Dalm.- M.
  9. kraševína, f. die Karstformation, = kraška tvorba, Cig. (T.).
  10. kráševka, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
  11. krȃvše, -eta, n. kleine unansehnliche Kuh, Mur., Cig., Štrek., Št., Vrtov. (Vin.); — pogl. kravišče.
  12. krepkodúšən, -šna, adj. = krepkoduh, Levst. (Zb. sp.).
  13. krę̑šəc, -šca, m. das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
  14. krę́šəlj, -šlja, m. die Karausche (cyprinus carassius), C., Z.
  15. krošəc, -šca, m. = kroš, Cig., Medv. (Rok.); — pogl. krožec 4).
  16. krǫ́šəlj, -šlja, m. 1) kleines Messer, V.-Cig., Dol., KrGora; — 2) das Abästmesser, BlKr.
  17. kȓšəc, -šca, m. der Kies, C.; železni, bakreni k., der Eisen-, Kupferkies, Erj. (Min.).
  18. kršək, -ška, adj. zäh, Jan. (?)
  19. kršẹ̑lj, m. 1) die Filzlaus (pediculus pubis), Mur., Cig., Mik., SlGor.; — 2) neki črv v živinskem črevesu, M., Valj. (Rad), vzhŠt.
  20. kršẹljíca, f. die noch nicht vollgesogene Zecke, Štrek.
  21. kŕšən, -šna, adj. 1) prächtig, Z.; bieder, Dol.- Cig.; — 2) kršno, hurtig, C.; — prim. hs. kršan, felsig; wacker.
  22. krševína, f. steiniger Boden, SlN.; — prim. 1. krš.
  23. krševı̑t, adj. steinig, voll Gerolle, C.
  24. krȗšəc, -šca, m. 1) dem. kruh, das Brötchen, Cig.; — 2) der Brotbettler, C.
  25. krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
  26. kȗšəc, -šca, m. = poljubek, der Kuss, Valj. (Rad); — iz nem.
  27. kuševáti, -ȗjem, vb. impf. = poljubovati, küssen; — iz nem.
  28. kvašeníca, f. gesäuerte Rüben u. dgl., Mur.
  29. 1. kvášenje, n. das Säuern; — die Gährung (vom Brot), Jan., Cig. (T.).
  30. 2. kvášenje, n. das Geschwätz, das Gewäsch, Cig.
  31. lahkodúšən, adj. = lahkomiseln, C.
  32. lapȗšək, m. dem. lapuh, = lapuh, Cig.
  33. lȃvšek, m. die Hirtentasche, Dol.- Cig.; — prim. lavžak.
  34. lekovše, n., Mur., C., pogl. lokovše.
  35. lǫ́šəc, -šca, m. der Klappertopf (rhinanthus sp.), Na Otlici- Erj. (Torb.).
  36. lóšən, -šna, adj. schlecht, Jan.; lošna njiva, C.; — prim. hs. loš = slab.
  37. malodúšən, -šna, adj. 1) kleingeistig, engherzig, Cig., Jan.; — 2) = malosrčen, kleinmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
  38. manšēta, f. naročka, die Manschette, Cig., Jan.
  39. mȃrsikákovšən, -šna, adj. = marsikakšen, Jan.
  40. mȃrsikákšən, -šna, adj. mancherlei.
  41. mȃšək, -ška, m. = zamašek, Jan. (H.).
  42. mašę̑lj, m. die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen: Mašelj se vari, Vod. (Pes.); — prim. it. massello od: massa, die Masse.
  43. mášən, -šna, adj. Mess-; mȃšne bukve, das Messbuch, das Missale; m. oprava, obleka, das Messkleid.
  44. mašénje, n. das Stopfen.
  45. maševȃnje, n. das Messelesen.
  46. maševáti, -ȗjem, vb. impf. die Messe lesen.
  47. maševȃvəc, -vca, m. der Messpriester, Jan.
  48. mədlúšən, -šna, adj. schwächlich, C.
  49. medmášən, -šna, adj. kar se rodi, dozori med mašama (= med veliko in malo gospojnico); medmȃšna mačka, hruška; medmašna žaba (= med mašama ujeta), Levst. (Zb. sp.).
  50. mejášenje, n. das Angrenzen, Cig.
  51. mejmášən, -šna, adj. = medmašen, Vrt.
  52. mənı̑šəc, -šca, m. dem. menih; — nekaka vinska posoda, C.
  53. mənı̑šək, -ška, m. dem. menih; das Mönchlein, Cig., Cv.
  54. mẹ̑šəc, -šca, m. dem. meh; kleiner Balg, Mur.; — kleiner Schlauch, Mur.
  55. mẹ̑šək, -ška, m. dem. meh; kleiner Balg, Valj. (Rad).
  56. mẹ́šenje, n. das Mengen des Mehles mit dem Sauerteige; — das Kneten (des Brotteiges); — prim. mesiti.
  57. mešę̑t, m. = mešetar, Notr.
  58. mešę́tar, -rja, m. der Unterhändler, der Mäkler, der Sensal; kolne kakor m., Levst. (Rok.); — prim. gr. μεσίτης, alb. mesit, Vermittler, Mik. (Et.); ben.-it. messeto, Cv.
  59. mešę́tarica, f. die Unterhändlerin.
  60. mešetarı̑ja, f. = mešetarstvo.
  61. mešetarína, f. der Mäklerlohn, die Sensarie, Cig., Jan., Cel. (Ar.).
  62. mešetáriti, -ȃrim, vb. impf. Mäkler sein; mäkeln, unterhandeln.
  63. mešetárjenje, n. die Mäkelei.
  64. mešę́tarstvọ, n. das Mäklergeschäft, die Mäklerei.
  65. mešę́titi, -ę̑tim, vb. impf. Mäkler sein, mäkeln, unterhandeln, Cig., Dol.; kupcem m., LjZv.
  66. mešę̑tnik, m. der Mäkler, Cig.
  67. mešetnína, f. die Mäklergebür, Cig., DZ.
  68. mešetovȃnje, n. das Mäkeln, Jan., C.
  69. mešetováti, -ȗjem, vb. impf. mäkeln, unterhandeln, Cig., Jan.
  70. mešetovȃvec, -vca, m. der Mäkler, Jan.
  71. mešetúlja, f. die Unterhändlerin ( zaničlj.), V.-Cig., Zora, Dol.; — die Kupplerin, Zora.
  72. mẹševína, f. das Gemenge, das Gemisch, Cig. (T.), DZ.
  73. mẹševı̑t, adj. gemischt, gemengt, Cig. (T.), Nov.; meševito drevje, Str.; meševita svetloba, Erj. (Som.); meševiti glasi, Mischlaute, Cig. (T.); meševita oblika, die Mischlingsform, die Afterform, Cig. (T.); meševita sestavljenka, vox hybrida ( gramm.), Cig. (T.); — hs.
  74. mirnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Jan., SlN.
  75. míše, -eta, n. das Mäuschen, Mik., Vrt.; Prišla je miška z mišeti, Npes.-K.; — mišè, -ę́ta, Valj. (Rad).
  76. mı̑šəc, -šca, m. ein mausfarbenes, aschgraues Pferd, Cig., Jan.
  77. mišejẹ́dina, f. der Mäusefraß, C.
  78. míšəlj, -šlja, m. v uganki: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja; Mišelj dolu pade, Krocelj ga popade, (svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  79. mišelǫ̑vka, f. die Mäusefalle, V.-Cig., Jan., M., Dol.
  80. míšenje, n. das Mausen, die Mause, Jarn., Jan.
  81. míšerba, f. die Gelbsucht, Cig., Gor.; iz nem. Missfarbe? C.; ( prim. mišvarost, Guts.).
  82. míševina, f. = mišina, Cig.
  83. mlȃjše, -eta, m. der Nachkomme, Mur., Danj.- Mik.; (= družinče, Mur.).
  84. mnogogrẹ́šən, -šna, adj. sündenreich, Jurč.
  85. mnogoizkȗšen, adj. = mnogo izkušen, vielerfahren, Cig.
  86. močnodúšən, -šna, adj. starksinnig, Z.
  87. molíšən, -šna, adj. mürrisch, verdrießlich, übelgelaunt, C., Št.; — prim. molihovati.
  88. mošēja, f. turška molilnica, die Moschee.
  89. mǫ̑šək, -ška, m. der Bisam, der Moschus, Jan. (H.).
  90. mršè, -ę́ta, n. das Hausthier, C.; — die Schindmähre, Z.
  91. mršenẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) summen, rauschen, tosen (o mnozih nejasno, nerazločno govorečih ljudeh), C.; — 2) wimmeln, C.; — nam. mrščeneti?, prim. hs. mrštati, -im, knurren.
  92. mršẹ́ti, -ím, vb. impf. 1) schwach regnen, Cig.; — 2) mrší = droban sneg pada, Ip.- Erj. (Torb.); — nam. mrščeti? prim. mrščati.
  93. mršę̑tina, f. das Aas, C.; — slaba govedina, C., Z.
  94. mrševı̑t, adj. struppig, C.
  95. mrzlodúšən, -šna, adj. kaltsinnig, nk.
  96. mȗšəc, -šca, m. ein Unkraut, Mur., C.; das Canariengras (phalaris), Cig.
  97. mušę́čji, adj. = mušji, ogr.- C.
  98. mušelīn, m. = mušlin, Jan. (H.).
  99. múšəlj, -šlja, (-šəljna), m. neko jabolko, vzhŠt.- C.
  100. múšən, -šna, adj. 1) Fliegen-; — 2) reich an Fliegen: kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.).

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA