še (460-559)

460. ję́łševka, f. 1) eine Art Bachfisch, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
461. ję́sišən, -šna, adj. Essig-, Mur.; jesišna posoda, Vod. (Izb. sp.).
462. ješevčək, -čka, m. = prosnica, der Junikäfer, Nov.
463. júšən, -šna, adj. Suppen-, mit Suppe, mit einer Brühe gemacht, C.
464. kákoršən, -šna, adj. tako se skoro sploh piše za: kakršen.
465. kákošən, -šna, adj., Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), pogl. kakovšen, kakšen.
466. kakǫ́vršən, -šna, adj. = kakršen: kakovršen koli, Dalm.
467. kákovšən, -šna, adj. = kakšen, Levst. (Nauk), Vrt.
468. kákršən, -šna, adj. wie beschaffen ( rel.); kakršen je bil, takšen je še zdaj; (kákəršən, Cv., Levst.).
469. kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.
470. kákšənkrat, adv. hie und da einmal, manchmal.
471. kášəlj, -šlja, m. der Husten; suhi k., der trockene Husten; oslovski k., der Eselshusten.
472. kašelōt, m. der Pottfisch (cachelot), (physeter macrocephalus), Erj. (Ž.).
473. kášən, -šna, adj. Brei-, Grütze-: kȃšni oblog, der Breiumschlag, Cig.
474. kẹšè, -ę́ta, m. der Zwerg, Z.
475. kẹ̑šək, -ška, m. der Zwerg, C., (kešik) Rib.- M.; (kejšek) Rib.- Cig.
476. klapoȗšəc, -šca, m. ein Thier mit einem Schlotterohr, Cig.; — človek, kateremu uha klapajo (psovka), Dict., C., M., BlKr.
477. klapoúšən, -šna, adj. schlappohrig, Jan.; — mit gesenktem Haupte, niedergeschlagen ( z. B. vor Scham): klapoušno hodi, vzhŠt.- C.
478. kokọ̑ševəc, -vca, m. der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Vas Krn- Erj. (Torb.).
479. kolešev, adj. = razpokan, ne cel, Notr.
480. kolešę̑vka, f. 1) lijasta, globoka, nav. skalnata dolina, Notr.- SlN.
481. kọ̑likoršən, -šna, adj., pogl. kolikršen.
482. kọ́likošən, -šna, adj., pogl. kolikšen.
483. kọ̑likršən, -šna, adj. wie (so) groß ( rel.); tolik (tolikšen) je, kolikršen mora biti.
484. kọ́likšən, -šna, adj. wie groß?: kolikšne velikosti? DZ.; s kolikšno muko! Levst. (Nauk).
485. korǫ̑šəc, -šca, m. 1) neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); — 2) neki lan, C.
486. korúšəlj, -šlja, m. 1) — gruča: k. črešenj, k. kač, Z.; die Menge, die Schar, Jan., C., SlN.; k. ljudi, Ravn.; — 2) die Eichtraube (kleine, traubenförmig an den Wurzeln der Eiche wachsende Schwämme), Cig.
487. košə̀c, -šcà, m. dem. koš; tudi kóšəc.
488. košeglàv, -gláva, adj. ohne Kopfbedeckung, C.
489. košə̀k, -škà, m. dem. koš; 1) das Rückenkörbchen; — das Obstpflückkörbchen, C.; — das Armkörbchen, Dol.- Cig.; — 2) cvetni k., die zusammengesetzte Blüte, der Blütenkorb, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 3) der Mostkuchen bei Weinpressen, C.; — tudi: kóšək.
490. kóšəlj, -šlja, m. 1) die nicht einen Krautkopf bildende Kohlpflanze, C.; — 2) der Moosbusch, C.; — 3) der Halskamm des Pferdes, BlKr.- M.
491. košeníca, f. kraj, kjer trava tolika zrase, da se ne popase, ampak pokosi, BlKr.; die Heuwiese, Dict., Jan., C., Rib.- M., LjZv.; — die Bergheuwiese, Cig.
492. košeníčica, f. 1) dem. košenica; — 2) der pfeilförmige Ginster (genista sagittalis), Medv. (Rok.).
493. košenīlja, f. = košeniljka, Cig.
494. košenīljast, adj. cochenillenfarbig, Cig.
495. košenīljka, f. die Scharlach-Schildlaus oder Cochenille (coccus cacti), Erj. (Ž.).
496. 1. košenína, f. 1) das abgemähte Gras, Cig.; das Bergheu, Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Grasfläche, die zum Mähen bestimmt ist, das Wiesenland.
497. 2. košenína, f. na kosce razrezana (razkošena) slanina = zaseka, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
498. košenı̑nar, -rja, m. die Wiesenschnecke (tipula pratensis), Erj. (Ž.).
499. košénje, n. das Mähen.
500. košeplèt, -plę́ta, m. der Korbflechter, DSv.
501. košet, m. = kozel, Rez.- C.
502. koševàt, -áta, adj. = košat, Svet. (Rok.), Gor.
503. košẹ́vati, -am, vb. impf. zu mähen pflegen, Jan., Mik., Erj. (Torb.).
504. koševína, f. die abgemähte Wiese, Mur., Cig., Jan.; — menda hs.
505. košę̑vje, n. das Gestrüpp, C.
506. košę̑vnica, f. 1) koševnice so "naopične palice pri košu na vozu", Sv. Peter (Goriš.)- Erj. (Torb.); — 2) das Flechtwerkzeug zum Flechten der Haare (eine hölzerne große Nadel), Rib. (V.)- Cig.; prim. 1. koša.
507. kožȗšək, -ška, m. dem. kožuh, Vrt.
508. kožúšən, -šna, adj. Pelz-, Cig., Jan., Dalm.- M.
509. kraševína, f. die Karstformation, = kraška tvorba, Cig. (T.).
510. kráševka, f. neka hruška, Ip.- Erj. (Torb.).
511. krȃvše, -eta, n. kleine unansehnliche Kuh, Mur., Cig., Štrek., Št., Vrtov. (Vin.); — pogl. kravišče.
512. krepkodúšən, -šna, adj. = krepkoduh, Levst. (Zb. sp.).
513. krę̑šəc, -šca, m. das Saubrot (cyclamen europaeum), Cig., Medv. (Rok.).
514. krę́šəlj, -šlja, m. die Karausche (cyprinus carassius), C., Z.
515. krošəc, -šca, m. = kroš, Cig., Medv. (Rok.); — pogl. krožec 4).
516. krǫ́šəlj, -šlja, m. 1) kleines Messer, V.-Cig., Dol., KrGora; — 2) das Abästmesser, BlKr.
517. kȓšəc, -šca, m. der Kies, C.; železni, bakreni k., der Eisen-, Kupferkies, Erj. (Min.).
518. kršək, -ška, adj. zäh, Jan. (?)
519. kršẹ̑lj, m. 1) die Filzlaus (pediculus pubis), Mur., Cig., Mik., SlGor.; — 2) neki črv v živinskem črevesu, M., Valj. (Rad), vzhŠt.
520. kršẹljíca, f. die noch nicht vollgesogene Zecke, Štrek.
521. kŕšən, -šna, adj. 1) prächtig, Z.; bieder, Dol.- Cig.; — 2) kršno, hurtig, C.; — prim. hs. kršan, felsig; wacker.
522. krševína, f. steiniger Boden, SlN.; — prim. 1. krš.
523. krševı̑t, adj. steinig, voll Gerolle, C.
524. krȗšəc, -šca, m. 1) dem. kruh, das Brötchen, Cig.; — 2) der Brotbettler, C.
525. krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
526. kȗšəc, -šca, m. = poljubek, der Kuss, Valj. (Rad); — iz nem.
527. kuševáti, -ȗjem, vb. impf. = poljubovati, küssen; — iz nem.
528. kvašeníca, f. gesäuerte Rüben u. dgl., Mur.
529. 1. kvášenje, n. das Säuern; — die Gährung (vom Brot), Jan., Cig. (T.).
530. 2. kvášenje, n. das Geschwätz, das Gewäsch, Cig.
531. lahkodúšən, adj. = lahkomiseln, C.
532. lapȗšək, m. dem. lapuh, = lapuh, Cig.
533. lȃvšek, m. die Hirtentasche, Dol.- Cig.; — prim. lavžak.
534. lekovše, n., Mur., C., pogl. lokovše.
535. lǫ́šəc, -šca, m. der Klappertopf (rhinanthus sp.), Na Otlici- Erj. (Torb.).
536. lóšən, -šna, adj. schlecht, Jan.; lošna njiva, C.; — prim. hs. loš = slab.
537. malodúšən, -šna, adj. 1) kleingeistig, engherzig, Cig., Jan.; — 2) = malosrčen, kleinmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
538. manšēta, f. naročka, die Manschette, Cig., Jan.
539. mȃrsikákovšən, -šna, adj. = marsikakšen, Jan.
540. mȃrsikákšən, -šna, adj. mancherlei.
541. mȃšək, -ška, m. = zamašek, Jan. (H.).
542. mašę̑lj, m. die geschmolzene Eisenmasse im Hochofen: Mašelj se vari, Vod. (Pes.); — prim. it. massello od: massa, die Masse.
543. mášən, -šna, adj. Mess-; mȃšne bukve, das Messbuch, das Missale; m. oprava, obleka, das Messkleid.
544. mašénje, n. das Stopfen.
545. maševȃnje, n. das Messelesen.
546. maševáti, -ȗjem, vb. impf. die Messe lesen.
547. maševȃvəc, -vca, m. der Messpriester, Jan.
548. mədlúšən, -šna, adj. schwächlich, C.
549. medmášən, -šna, adj. kar se rodi, dozori med mašama (= med veliko in malo gospojnico); medmȃšna mačka, hruška; medmašna žaba (= med mašama ujeta), Levst. (Zb. sp.).
550. mejášenje, n. das Angrenzen, Cig.
551. mejmášən, -šna, adj. = medmašen, Vrt.
552. mənı̑šəc, -šca, m. dem. menih; — nekaka vinska posoda, C.
553. mənı̑šək, -ška, m. dem. menih; das Mönchlein, Cig., Cv.
554. mẹ̑šəc, -šca, m. dem. meh; kleiner Balg, Mur.; — kleiner Schlauch, Mur.
555. mẹ̑šək, -ška, m. dem. meh; kleiner Balg, Valj. (Rad).
556. mẹ́šenje, n. das Mengen des Mehles mit dem Sauerteige; — das Kneten (des Brotteiges); — prim. mesiti.
557. mešę̑t, m. = mešetar, Notr.
558. mešę́tar, -rja, m. der Unterhändler, der Mäkler, der Sensal; kolne kakor m., Levst. (Rok.); — prim. gr. μεσίτης, alb. mesit, Vermittler, Mik. (Et.); ben.-it. messeto, Cv.
559. mešę́tarica, f. die Unterhändlerin.

   1 60 160 260 360 460 560 660 760 860  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani