Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

še (401-500)

  1. izboljševȃłstvọ, n. das Meliorationswesen, DZ.
  2. izboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izboljšati; verbessern.
  3. izbruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. izbrusiti; ausschleifen.
  4. izdaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izdaljšati, Jan.
  5. izdı̑šək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.
  6. izdȗšək, -ška, m. = dušek (Luftloch), Jan. (H.).
  7. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
  8. izkušenják, m. ein erfahrener Mann, C.
  9. izkȗšənjski, adj. erfahrungs-, practisch: izkušenjski nauki, Vod. (Bab.).
  10. izkúšenost, f. die Erprobtheit, die Bewährtheit, Cig., Jan., nk.; die Erfahrenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
  11. izkuševáłən, -łna, adj. empirisch, Cig.
  12. izkuševáti, -ȗjem, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen, versuchen; Boga i., Trub.
  13. izkuševȃvəc, -vca, m. der Prüfer, Cig.; der Versucher, Mur.
  14. izkuševȃvka, f. die Prüferin, Cig.; die Versucherin, Mur.
  15. izlajševáti, -ȗjem, vb. impf. erleichtern.
  16. izmȃnjšək, -ška, m. die Verminderung, die Reduction, Levst. (Pril.).
  17. izmanjševáti, -ȗjem, vb. impf. = zmanjševati, verkleinern, vermindern, Levst. (Pril.).
  18. izmaševáti, -ȗjem, vb. pf. die Messe zuende lesen, Z.
  19. izmešetáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) ermäkeln, ausmäkeln; — 2) aufhören zu mäkeln, Z.
  20. izmešę́titi, -ę̑tim, vb. pf. = izmešetariti, Z.
  21. izpı̑šək, -ška, m. die Hitzblatter, die Wimmer, C., vzhŠt.
  22. izpraševáłən, -łna, adj. zum Ausfragen, Prüfen, Verhören gehörig: izpraševȃłna komisija, die Prüfungscommission, Cig., Jan., nk.; — katechetisch, Cig., Jan.; izpraševalno učenje, die Katechese, Cig.
  23. izpraševȃłnica, f. das Verhörzimmer, Cig.
  24. izpraševánec, -nca, m. der Prüfling, der Examinand, Cig., Jan., nk.; der Inquisit, der Verhörte, Cig., Jan.
  25. izpraševȃnje, n. das Ausfragen, das Prüfen; k izpraševanju iti, zur Prüfung aus der Religionslehre (vor der Osterbeicht) gehen; das Verhören; i. vesti, die Gewissenserforschung.
  26. izpraševánka, f. die Geprüfte, die Verhörte, die Inquisitin, Cig., Jan.
  27. izpraševȃtelj, m. der Examinator, DZ.
  28. izpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ausforschen, ausfragen; kaj me to izprašuješ? — prüfen, examinieren; — einvernehmen, verhören, Cig., Jan.; svojo vest i., sein Gewissen erforschen.
  29. izpraševȃvəc, -vca, m. der Prüfende, der Examinator; — der Verhörer, der Inquirent, Cig., Jan.
  30. izpraševȃvka, f. die Prüferin, Cig.
  31. izpraševȃvski, adj. katechetisch, Cig.
  32. izproševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izprositi, DSv.
  33. izpȗšək, -ška, m. = izpuhnjen mozolec, ogr.- C.
  34. izrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izrešiti; auslösen, Cig.
  35. izsušénje, n. die Austrocknung, die Trockenlegung, nk.
  36. izsuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izsušiti; trocken legen: i. močvirje, Cig. (T.).
  37. izšeprtljáti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplaudern, Jurč., SlN.
  38. iztanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad iztanjšati, Cig.
  39. iztrǫ̑šək, -ška, m., C., pogl. strošek.
  40. izvę̑kšema, adv. = iz večega, zum größeren Theile, C.
  41. izvẹšẹ́ti, -ím, vb. pf. = izvešiti se, Blc.-C.
  42. izvpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izvprašati; ausfragen, zu erforschen suchen, Trub., Dalm., Schönl.
  43. izvŕšən, -šna, adj. 1) executiv, Cig.; — 2) vollstreckbar, DZ.
  44. izvrševáłən, -łna, adj. vollziehend, executiv, Jan., nk.; izvrševalni odbor, das Executivcomité, nk.
  45. izvrševȃnje, n. die Ausführung, die Vollziehung, die Execution, Jan.; i. pravic, die Ausübung der Rechte, Cig.
  46. izvrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izvršiti; vollziehen, vollstrecken, ausführen, Jan., nk.; i. ukrepe, prevzeta dela, Levst. (Nauk); — ausüben: i. pravico, dolžnost, Cig., Jan.
  47. izvrševȃvəc, -vca, m. der Vollzieher, der Vollstrecker, der Executor, Jan., nk.; i. zadnje volje, DZ.
  48. izvrševȃvka, f. die Vollzieherin, Cig., C.
  49. jágnušəc, -šca, m. das Scapulierchen, Valj. (Rad).
  50. jałšenják, m. = jelševje, der Erlenwald, kajk.- Valj. (Rad).
  51. jȃrše, -eta, n. einjähriges Lamm, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); gen. jaršę́ta, (jerš-) Štrek.; — nam. jaruše, Erj. (Torb.); (po Mik. (V. Gr. I. 56.) nam. jarišče).
  52. járuše, -eta, n. = jare, jarče, C.
  53. jȃšək, -ška, m. 1) das Wasserbecken, Cig., Jan.; — 2) der Schacht, V.-Cig., DSv.; — dvomna beseda; prim. jaška.
  54. ję́łšev, adj. Erlen-; — jelševa je = es geht schlecht, jvzhŠt.
  55. jéłševar, -rja, m. der Erlenblattkäfer (galeruca alni), Erj. (Z.).
  56. ję́łševəc, -vca, m. 1) der Erlenwald, Z.; — 2) eine Art Rebe, C., Rogatec ( Št.)- Erj. (Torb.); — 3) der Edelkrebs, Nov.- C.
  57. ję́łševica, f. eine Art kleiner Fische, Mur.
  58. ję́łševina, f. das Erlenholz.
  59. ję́łševje, n. der Erlenwald; das Erlengebüsch.
  60. ję́łševka, f. 1) eine Art Bachfisch, C.; — 2) neko jabolko, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
  61. ję́sišən, -šna, adj. Essig-, Mur.; jesišna posoda, Vod. (Izb. sp.).
  62. ješevčək, -čka, m. = prosnica, der Junikäfer, Nov.
  63. júšən, -šna, adj. Suppen-, mit Suppe, mit einer Brühe gemacht, C.
  64. kákoršən, -šna, adj. tako se skoro sploh piše za: kakršen.
  65. kákošən, -šna, adj., Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), pogl. kakovšen, kakšen.
  66. kakǫ́vršən, -šna, adj. = kakršen: kakovršen koli, Dalm.
  67. kákovšən, -šna, adj. = kakšen, Levst. (Nauk), Vrt.
  68. kákršən, -šna, adj. wie beschaffen ( rel.); kakršen je bil, takšen je še zdaj; (kákəršən, Cv., Levst.).
  69. kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.
  70. kákšənkrat, adv. hie und da einmal, manchmal.
  71. kášəlj, -šlja, m. der Husten; suhi k., der trockene Husten; oslovski k., der Eselshusten.
  72. kašelōt, m. der Pottfisch (cachelot), (physeter macrocephalus), Erj. (Ž.).
  73. kášən, -šna, adj. Brei-, Grütze-: kȃšni oblog, der Breiumschlag, Cig.
  74. kẹšè, -ę́ta, m. der Zwerg, Z.
  75. kẹ̑šək, -ška, m. der Zwerg, C., (kešik) Rib.- M.; (kejšek) Rib.- Cig.
  76. klapoȗšəc, -šca, m. ein Thier mit einem Schlotterohr, Cig.; — človek, kateremu uha klapajo (psovka), Dict., C., M., BlKr.
  77. klapoúšən, -šna, adj. schlappohrig, Jan.; — mit gesenktem Haupte, niedergeschlagen ( z. B. vor Scham): klapoušno hodi, vzhŠt.- C.
  78. kokọ̑ševəc, -vca, m. der Hundswürger (cynanchum vincetoxicum), Vas Krn- Erj. (Torb.).
  79. kolešev, adj. = razpokan, ne cel, Notr.
  80. kolešę̑vka, f. 1) lijasta, globoka, nav. skalnata dolina, Notr.- SlN.
  81. kọ̑likoršən, -šna, adj., pogl. kolikršen.
  82. kọ́likošən, -šna, adj., pogl. kolikšen.
  83. kọ̑likršən, -šna, adj. wie (so) groß ( rel.); tolik (tolikšen) je, kolikršen mora biti.
  84. kọ́likšən, -šna, adj. wie groß?: kolikšne velikosti? DZ.; s kolikšno muko! Levst. (Nauk).
  85. korǫ̑šəc, -šca, m. 1) neko jabolko, Sv. Jakob na Savi- Erj. (Torb.); — 2) neki lan, C.
  86. korúšəlj, -šlja, m. 1) — gruča: k. črešenj, k. kač, Z.; die Menge, die Schar, Jan., C., SlN.; k. ljudi, Ravn.; — 2) die Eichtraube (kleine, traubenförmig an den Wurzeln der Eiche wachsende Schwämme), Cig.
  87. košə̀c, -šcà, m. dem. koš; tudi kóšəc.
  88. košeglàv, -gláva, adj. ohne Kopfbedeckung, C.
  89. košə̀k, -škà, m. dem. koš; 1) das Rückenkörbchen; — das Obstpflückkörbchen, C.; — das Armkörbchen, Dol.- Cig.; — 2) cvetni k., die zusammengesetzte Blüte, der Blütenkorb, Cig. (T.), Tuš. (R.); — 3) der Mostkuchen bei Weinpressen, C.; — tudi: kóšək.
  90. kóšəlj, -šlja, m. 1) die nicht einen Krautkopf bildende Kohlpflanze, C.; — 2) der Moosbusch, C.; — 3) der Halskamm des Pferdes, BlKr.- M.
  91. košeníca, f. kraj, kjer trava tolika zrase, da se ne popase, ampak pokosi, BlKr.; die Heuwiese, Dict., Jan., C., Rib.- M., LjZv.; — die Bergheuwiese, Cig.
  92. košeníčica, f. 1) dem. košenica; — 2) der pfeilförmige Ginster (genista sagittalis), Medv. (Rok.).
  93. košenīlja, f. = košeniljka, Cig.
  94. košenīljast, adj. cochenillenfarbig, Cig.
  95. košenīljka, f. die Scharlach-Schildlaus oder Cochenille (coccus cacti), Erj. (Ž.).
  96. 1. košenína, f. 1) das abgemähte Gras, Cig.; das Bergheu, Cig., Mik., Valj. (Rad); — 2) die Grasfläche, die zum Mähen bestimmt ist, das Wiesenland.
  97. 2. košenína, f. na kosce razrezana (razkošena) slanina = zaseka, Kras, Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  98. košenı̑nar, -rja, m. die Wiesenschnecke (tipula pratensis), Erj. (Ž.).
  99. košénje, n. das Mähen.
  100. košeplèt, -plę́ta, m. der Korbflechter, DSv.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA