še (360-459)

360. gorjúšən, -šna, adj. Senf-, Levst. (Nauk); — stsl.
361. goršek, m., v starih listinah, pogl. gorščak 1).
362. grȃšəc, -šca, m. dem. grah, Valj. (Rad).
363. grȃšək, -ška, m. dem. grah, Valj. (Rad); g. pletenec, die Klemmerbse, Cig.
364. gráševəc, -vca, m. der Erbsenstein, Erj. (Min.).
365. graševína, f. neka vinska trta: der Riesling, Hal.- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
366. grbúše, f. pl., SlGor., pogl. breguše.
367. grdáše, f. pl., Poh.- C., pogl. gradaša.
368. gredę́še, f. pl., Cig., Polj., Zv.; pogl. gradaša.
369. grenišən, -šna, adj. = trotnat: grenišna krava, SlGradec- C.
370. grẹ́šən, -šna, adj. sündhaft, sündig; grešen človek, grešno življenje.
371. grẹšénje, n. das Sündigen.
372. grmȗšək, -ška, m. das Büschel: g. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan.
373. grmúšəlj, -šlja, m. das Büschel: g. las, ein Büschel Haare, Z.; g. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan.
374. grmȗšəljc, -šəljca, m. dem. grmušelj; Pa letas grmušeljc Ti dam iz kropiv, Npes.-Schein.
375. grošə̀k, -škà, m. dem. groš, Valj. (Rad); tudi: grǫ̑šək.
376. grȗšəc, -šca, m. das Steingerölle, der Schotter, der Grus, Jan., Šol., Cig. (T.), C.; grušec kopati, Nov.
377. grúšev, adj. = hrušev, Cig., Jan.; gruševo drevo, der Birnbaum, Meg.- C.
378. grúševəc, -vca, m. = hruševec, C.
379. grúševje, n. coll. hruševje (Birnbäume), Mur.
380. hášəlj, -šlja, m. drvena lopata, Valj. (Rad).
381. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
382. híšenje, n. = hiševanje, Trub.
383. hiševȃnje, n. die Verwaltung des Hauswesens, Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.), Slom.- C.
384. hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
385. hiševȃvəc, -vca, m. der Haushälter, Mur., Cig., Jan.
386. hiševȃvka, f. die Haushälterin, Cig., Jan.
387. hiševȃvski, adj. haushälterisch, Haushälter-, Cig.
388. hiševȃvstvọ, n. die Haushaltung: umno h., die Haushaltungskunst, Cig.
389. hladnodúšən, -šna, adj. kaltblütig, SlN.
390. hrášəc, -šca, m. der Felsenbirnstrauch (aronia rotundifolia), Erj. (Rok.); — menda nam. hraščec.
391. hrúšev, adj. Birn(en)-, vom Birnbaum, Cig., Jan.; h. hlod, LjZv.; h. krhelj, Erj. (Izb. sp.).
392. hrúševəc, -vca, m. 1) der Birnmost; — 2) jed iz hrušek, Gor.
393. hrúševica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig., ZgD.
394. hrúševina, f. das Birnbaumholz, Cig., Jan.
395. hrúševje, n. coll. Birnbäume, (-ščevje) Met.
396. hrúševka, f. 1) = hruševec 1), Cig.; — 2) = hruševica, Erj. (Izb. sp.).
397. hudomúšən, -šna, adj. böslaunig, C.; hudomušno je pesnikov pleme, Zv.; h. črnogledec, Zv.; schalkhaft; h. človek, hudomušno kaj povedati.
398. hudošę́gast, adj. übelgesittet, Hip.- C.
399. izbọ̑ljšək, -ška, m. die Verbesserung, Jan., C.; die Aufbesserung, die Zubesserung, Cig., Jan., C.
400. izboljševáłən, -łna, adj. Verbesserungs-: izboljševalne stavbe, Verbesserungsbauten, Levst. (Cest.); izboljševalni zaklad, der Meliorationsfond, DZkr.
401. izboljševȃłstvọ, n. das Meliorationswesen, DZ.
402. izboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izboljšati; verbessern.
403. izbruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. izbrusiti; ausschleifen.
404. izdaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izdaljšati, Jan.
405. izdı̑šək, -ška, m. 1) die Ausathmung, M.; kužne bolezni se zanesejo tudi po izdišku, Vrtov. (Km. k.); — 2) eine duftende Ausdünstung, Cig.
406. izdȗšək, -ška, m. = dušek (Luftloch), Jan. (H.).
407. izkúšenəc, -nca, m. der Erfahrene, Jan. (H.); der etwas erprobt, an sich erfahren hat: Izkušenci povsod mi bodo Verjeli bridko to usodo, Levst. (Zb. sp.); der Empiriker, der Practiker, Cig.
408. izkušenják, m. ein erfahrener Mann, C.
409. izkȗšənjski, adj. erfahrungs-, practisch: izkušenjski nauki, Vod. (Bab.).
410. izkúšenost, f. die Erprobtheit, die Bewährtheit, Cig., Jan., nk.; die Erfahrenheit, Mur., Cig., Jan., nk.
411. izkuševáłən, -łna, adj. empirisch, Cig.
412. izkuševáti, -ȗjem, vb. impf. Versuche anstellen; prüfen, versuchen; Boga i., Trub.
413. izkuševȃvəc, -vca, m. der Prüfer, Cig.; der Versucher, Mur.
414. izkuševȃvka, f. die Prüferin, Cig.; die Versucherin, Mur.
415. izlajševáti, -ȗjem, vb. impf. erleichtern.
416. izmȃnjšək, -ška, m. die Verminderung, die Reduction, Levst. (Pril.).
417. izmanjševáti, -ȗjem, vb. impf. = zmanjševati, verkleinern, vermindern, Levst. (Pril.).
418. izmaševáti, -ȗjem, vb. pf. die Messe zuende lesen, Z.
419. izmešetáriti, -ȃrim, vb. pf. 1) ermäkeln, ausmäkeln; — 2) aufhören zu mäkeln, Z.
420. izmešę́titi, -ę̑tim, vb. pf. = izmešetariti, Z.
421. izpı̑šək, -ška, m. die Hitzblatter, die Wimmer, C., vzhŠt.
422. izpraševáłən, -łna, adj. zum Ausfragen, Prüfen, Verhören gehörig: izpraševȃłna komisija, die Prüfungscommission, Cig., Jan., nk.; — katechetisch, Cig., Jan.; izpraševalno učenje, die Katechese, Cig.
423. izpraševȃłnica, f. das Verhörzimmer, Cig.
424. izpraševánec, -nca, m. der Prüfling, der Examinand, Cig., Jan., nk.; der Inquisit, der Verhörte, Cig., Jan.
425. izpraševȃnje, n. das Ausfragen, das Prüfen; k izpraševanju iti, zur Prüfung aus der Religionslehre (vor der Osterbeicht) gehen; das Verhören; i. vesti, die Gewissenserforschung.
426. izpraševánka, f. die Geprüfte, die Verhörte, die Inquisitin, Cig., Jan.
427. izpraševȃtelj, m. der Examinator, DZ.
428. izpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ausforschen, ausfragen; kaj me to izprašuješ? — prüfen, examinieren; — einvernehmen, verhören, Cig., Jan.; svojo vest i., sein Gewissen erforschen.
429. izpraševȃvəc, -vca, m. der Prüfende, der Examinator; — der Verhörer, der Inquirent, Cig., Jan.
430. izpraševȃvka, f. die Prüferin, Cig.
431. izpraševȃvski, adj. katechetisch, Cig.
432. izproševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izprositi, DSv.
433. izpȗšək, -ška, m. = izpuhnjen mozolec, ogr.- C.
434. izrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izrešiti; auslösen, Cig.
435. izsušénje, n. die Austrocknung, die Trockenlegung, nk.
436. izsuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izsušiti; trocken legen: i. močvirje, Cig. (T.).
437. izšeprtljáti, -ȃm, vb. pf. = izblebetati, ausplaudern, Jurč., SlN.
438. iztanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad iztanjšati, Cig.
439. iztrǫ̑šək, -ška, m., C., pogl. strošek.
440. izvę̑kšema, adv. = iz večega, zum größeren Theile, C.
441. izvẹšẹ́ti, -ím, vb. pf. = izvešiti se, Blc.-C.
442. izvpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izvprašati; ausfragen, zu erforschen suchen, Trub., Dalm., Schönl.
443. izvŕšən, -šna, adj. 1) executiv, Cig.; — 2) vollstreckbar, DZ.
444. izvrševáłən, -łna, adj. vollziehend, executiv, Jan., nk.; izvrševalni odbor, das Executivcomité, nk.
445. izvrševȃnje, n. die Ausführung, die Vollziehung, die Execution, Jan.; i. pravic, die Ausübung der Rechte, Cig.
446. izvrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad izvršiti; vollziehen, vollstrecken, ausführen, Jan., nk.; i. ukrepe, prevzeta dela, Levst. (Nauk); — ausüben: i. pravico, dolžnost, Cig., Jan.
447. izvrševȃvəc, -vca, m. der Vollzieher, der Vollstrecker, der Executor, Jan., nk.; i. zadnje volje, DZ.
448. izvrševȃvka, f. die Vollzieherin, Cig., C.
449. jágnušəc, -šca, m. das Scapulierchen, Valj. (Rad).
450. jałšenják, m. = jelševje, der Erlenwald, kajk.- Valj. (Rad).
451. jȃrše, -eta, n. einjähriges Lamm, Hrušica (Ist.)- Erj. (Torb.); gen. jaršę́ta, (jerš-) Štrek.; — nam. jaruše, Erj. (Torb.); (po Mik. (V. Gr. I. 56.) nam. jarišče).
452. járuše, -eta, n. = jare, jarče, C.
453. jȃšək, -ška, m. 1) das Wasserbecken, Cig., Jan.; — 2) der Schacht, V.-Cig., DSv.; — dvomna beseda; prim. jaška.
454. ję́łšev, adj. Erlen-; — jelševa je = es geht schlecht, jvzhŠt.
455. jéłševar, -rja, m. der Erlenblattkäfer (galeruca alni), Erj. (Z.).
456. ję́łševəc, -vca, m. 1) der Erlenwald, Z.; — 2) eine Art Rebe, C., Rogatec ( Št.)- Erj. (Torb.); — 3) der Edelkrebs, Nov.- C.
457. ję́łševica, f. eine Art kleiner Fische, Mur.
458. ję́łševina, f. das Erlenholz.
459. ję́łševje, n. der Erlenwald; das Erlengebüsch.

   1 60 160 260 360 460 560 660 760 860  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani