še (3.060-3.159)

3060. strádati, -am, vb. impf. 1) darben; stradaje si kaj prihraniti; šest dni strada, da sedmega razsaja, Z.; strada, da se vanj vidi, da se goli, da se lupi, Met.; — Mangel haben: s. česa, kruha s.; — 2) darben machen, darben lassen, Z., Vrt.; svoj život s, Škrinj.- Valj. (Rad); s. se, sich abhungern, Cig.; — jezika ne bom stradal, ich werde meine Zunge nicht sparen, Z.
3061. strȃh, strȃha, strahȗ, m. 1) der Schrecken, die Angst; die Furcht; s. in groza; s. in trepet; s. me je obšel, izpreletel, Schrecken, Furcht ergriff mich; v s. pripraviti, in Furcht und Schrecken versetzen; = v s. postaviti, C.; od strahu drgetati, vor Furcht beben; s. si delati, sich ängstigen; smrtni s., die Todesfurcht, Cig.; s. za zvestobo, die Eifersucht, C.; s. božji, die Gottesfurcht; v božjem strahu odgojiti otroke; bilo vam je tam ljudstva s. božji (= eine Unzahl), Vrt.; strah me je, ich empfinde Angst, Furcht; s. me je roparjev; s. jo je po noči hoditi po hosti; s. ga je po noči, er fürchtet sich bei der Nacht; v strahu biti, befürchten; ves sem v strahu, ich habe eine Höllenangst, Cig.; ima na-te strah, kakor žaba na dež, C.; tujci hočejo nas pod svoj strah ( unter ihre Botmäßigkeit) siliti, Vod. (Pes., Predg.); v strah vzeti, strenge zur Rede stellen, züchtigen; v s. prijeti, einschüchtern; v s. prijeti konja, das Pferd bemeistern, Levst. (Podk.); v strahu imeti koga, jemanden im Zügel halten, in strenger Zucht halten; s. dati komu, jemanden züchtigen, C.; strahu ne dajati, ungestraft lassen, strahu ne dobiti, ungestraft bleiben, Cig.; strah dati jim hujši, je bil starček premehak, Ravn.; v strahu biti komu, jemanden zu fürchten haben, ihm Gehorsam schuldig sein; kaj misliš, da sem ti v strahu? jvzhŠt.; kdo je Gospod, da bom v strahu njegovi besedi? Ravn.; jaz nisem v tvojem strahu, ich bin nicht dir Gehorsam schuldig, C.; v svojem strahu biti, sein eigener Herr sein, C.; v strahu ni mu trebalo biti nikomur, LjZv.; s. napraviti komu, jemandem Respect einflößen, C.; s. in red, die Zucht, die Disciplin, Cig., DZ.; s. in red siloma ohraniti v pomorstvu, DZ.; strahu vajen, zuchtgewohnt, Cig.; cerkveni s., die Kirchenzucht, Cig.; v strahu držati občinske služabnike, die Disciplin gegen die Gemeindebediensteten führen, Levst. (Nauk); pod strahom koga biti, unter jemandes Disciplinargewalt stehen, Levst. (Pril.); — 2) das Schreckgespenst; strahov se bati; pripovedke o strahovih; s. je hodil po noči po hiši; strah je v sredi votel, okoli ga pa nič ni, Z.; — beraški s., der Bettelvogt, V.-Cig.; — 3) suhi s., suhi strahovi, Gespenstheuschrecken, Erj. (Ž.); — 4) krtov ali krtičji s., der Wunderbaum (ricinus), Z., Medv. (Rok.).
3062. strahonè, -ę́ta, m. der Zuchtmeister, C.; če otroci prehitro stariše svoje zapustijo, nimajo pravega varha ne strahoneta, Slom.; robati strahonetje dijakov, Slom.
3063. strahovı̑t, adj. 1) = strašen, schrecklich, entsetzlich; strahovita vojska; — 2) = boječ, strašljiv, Trub.
3064. strȃn, -ı̑, f. die Seite; desna, leva, sprednja, zadnja, zgornja, spodnja s.; gladka, kosmata s. sukna; končna s. hiše, die Giebelseite, V.-Cig.; na oni strani, jenseits; na ono stran; z one strani reke; od vseh strani se zbirajo; glas se razlega na vse strani; na s. dejati kaj, etwas beiseite legen; na s. stopiti, zur Seite treten; na stran! Platz gemacht! Cig.; na strani, seitwärts; v stran, beiseite, fort, weg; v s. mi je preveč, es ist mir zu abgelegen, ein zu großer Umweg; po strani, nebenhin: po strani koga udariti, einen Seitenhieb versetzen; po strani pogledati koga, einen Seitenblick auf jemanden werfen; po strani me gleda, er schaut mich mit scheelen Augen an; po strani se držati, eine schiefe Haltung haben; po strani usta imeti, einen schiefen Mund haben; po strani si kaj zaslužiti, sich nebenbei etwas verdienen, einen Nebenverdienst haben; po eni strani — po drugi strani, z ene strani — z druge strani, einerseits — anderseits; od strani kaj povedati, koga pohvaliti, Ravn.- Valj. (Rad); — na vse strani sveta, nach allen Weltgegenden; severna, južna s.; polnočna, poldnevna s., Škrinj.- Valj. (Rad); podvetrena s., die Leeseite (pri mornarjih), Cig. (T.); — die Gegend, der Landstrich, das Land; gorenjska, dolenjska s.; poslali so po vsej tej isti strani, Jap. (Sv. p.); — die Blattseite im Buche; na deseti strani; knjiga ima sto strani; — = stranka, die Partei, Cig., Jan.; na nobeno s., unparteiisch, Cig.; — na njegovi strani stati, zu seiner Partei halten; ker niste na svetovo s., weil ihr es nicht mit der Welt haltet, Ravn.; — die Beziehung: na vsako s., in jeder Beziehung; na neko s., einestheils, Cig.; na to stran, diesbezüglich, DZ.; z mnogih strani, in vielfacher Beziehung, Levst. (Močv.); — ob vašo stran, eueretwegen, Krelj; — (stran, m., Danj. [Posv. p.], ogr.- Valj. [Rad]).
3065. stránski, adj. 1) Seiten-, Neben-; s. oltar; stranske opombe, die Marginalien, Cig.; stranska pot, der Neben-, Beiweg, Cig., Jan.; stransko pogorje, das Nebengebirge, Jan., Jes.; stranska mavrica, der Nebenregenbogen, Žnid.; s. otrok, ein uneheliches Kind, Cig., C.; (von der Seite): stranski veter, der Querwind, der Zwischenwind, Cig.; s. vid, die Seitenansicht, Cig. (T.); s. prerez (načrt), das Profil, Jan.; — stransko = po strani, auf eine Seite gewendet o. geneigt: stransko hoditi, vzhŠt.; stranski = po strani: s. hoditi, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) nebensächlich, Neben-: s. predmet, das Nebenfach, Jan.; stranski dohodki, Nebeneinkünfte, Jan.; — 3) abseitig, abwegsam, Cig., Jan.; — 4) fremd, nicht heimisch, auswärtig, Cig., Jan., C., kajk.- Valj. (Vest.), BlKr.- Let., vzhŠt., jvzhŠt.; stranski ljudje, jvzhŠt.; stranske šege, Cig.
3066. strašȃn, -šnà, adj. = strašen.
3067. strašȃnski, adj. = strašen, schrecklich, ungeheuer; strašanska nevednost; strašansko velik.
3068. strȃšnica, f. die Becherblume (poterium), Tuš. (B.), C.; tudi: der Wiesenknopf (sanguisorba), Cig.; — dišeča s., der Waldmeister (asperula odorata), Jan., C., Glas.; — eine Art Walddistel (za male otroke, če se v spanju strašijo), C.
3069. strẹlíca, f. dem. strela; 1) der Pfeil: šel je na lov s strelico in lokom, Cv.; — 2) der Pfeil (als Zeichen), Cig., Jan., DZ., strelice kažejo mer, Žnid.; — 3) pl. strelice, der Bergkrystall, Cig.; prim. strela 8).
3070. strẹ́ljanje, n. das Schießen; na s. iti, auf die Jagd gehen: Zdaj bom jaz na streljanje šel V zelene travnike, Npes.-K.; s. s puškami, das Gewehrfeuer, Cig.; s. v oddelkih, das Pelotonfeuer, raztreseno s., das Plänkeln, Jan. (H.); s. v tarčo, das Scheibenschießen, Cig., Jan., nk.; — tudi: strẹljȃnje.
3071. stréme, -mę́na, n. 1) = stremen 2): davi se umijem, razčešem, podvežem stremeni, Jurč.; (golenice njegovih črevljev) niso več segale do kolena in do stremen, Jurč.; — 2) = stremen 4), die Holzfaser, C.
3072. strẹ̑šnica, f. 1) das Dachtraufwasser; — 2) das Dachstroh, Mur., Cig., Jan.; — 3) das Dachschindelbrett, Cig., Jan., C.; — 4) der Dachsparren: trte so še za silo držale gabrove preklje ob strešnicah, LjZv.; — 5) = strešina, der Grundbalken (Längsbalken) des Daches, V.-Cig.; — 6) = podgorelec (ptič), C.
3073. stríči, strížem, vb. impf. scheren; lase komu s.; ovco s.; — z očmi se s., kokettieren, Erj. (Izb. sp.); — konj z ušesi striže (spielt mit den Ohren, spitzt die Ohren), Z., Vrt., Let., Dol., Savinska dol.; — trsje se striže, kadar po cvetju odpada grozdje, Št.- C.; — betrügen, Volk.- M.
3074. strnı̑ščnica, f. 1) was unter das Getreide gesäet wird und auf dem Stoppelfeld wächst: z. B. die Stoppelrübe, Cig.; der Stoppelklee, Cig., C., Savinska dol.; ein solcher Buchweizen, Z.; — = trava nakošena na strnišči, Gor.; — 2) die gemeine Kröte (bufo vulgaris), C., KrGora.
3075. strójiti, strǫ́jim, vb. impf. 1) zurechtmachen, herstellen, C.; inwendig mit Brettern auszimmern (im Bergbau), Cig.; hiše s., an Häusern Reparaturen vornehmen, Z., Gor.; = narejati, popravljati: "imate kaj strojiti?" povprašujejo Rezijani, hodeč od hiše do hiše in stroječ kotle, ponve i. dr., Soška dol.- Erj. (Torb.); — s. žito, das Getreide reitern, C.; — Vorbereitungen treffen, Jan.; — 2) gerben; kože, usnje s.: s čreslom strojen, lohgar, Cig.; strojen na jerh (irh), weißgar, Cig., Jan.; s. kože s tolščami (sämisch gerben), Vrt.; — beizen ( chem.), Cig., Jan., Cig. (T.); kresilno gobo v lugu s., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) zuschlagen, peitschen: kmet je z bičem strojil konjsko kožo, Jurč.
3076. stȓplja, f. enoletna, a še jalova ovca, Senožeče- Erj. (Torb.); — prim. stirp.
3077. strȗg, m. 1) ein Schabewerkzeug zum Abrinden der Pfähle, Dol.; s strugom jelševo, leščevo kolje belijo, BlKr.; — 2) das Drechselmesser, das Dreheisen, V.-Cig., Jan., Rib.- Mik.; bes. das Hohleisen zum Hohldrechseln, V.-Cig.; — neko orodje, s katerim se žleb reže v les, Podkrnci, Lašče- Erj. (Torb.), Savinska dol.; s strugom košpe izrezujejo, Tolm.; — 3) = spehalnik, der lange Hobel, der Stoßhobel, die Stoßbank, der Daubenhobel, Notr.- Cig., Podkrnci- Erj. (Torb.); — kolarski s., der Radhobel, Cig.; — 4) der Fenster- und Thürstock, ogr.- C.; — ein Thürbrett, ogr.- Valj. (Rad).
3078. stȓv, -ı̑, f. 1) der Schoberstock, Cig., M.; — 2) komur kozolca zmanjka, zabije poleg njega še močne kole v zemljo in nanje late priveže, to so: strvi, Št. Jernej ( Dol.); — pogl. ostrv.
3079. suflȇr, -rja, m. šepetavec, der Souffleur, Cig., nk.
3080. suflīrati, -am, vb. impf. ( pf.) (po)šepetati, soufflieren, Cig., Jan., nk.
3081. sušíca, f. 1) ein abdorrender oder abgedorrter Baum, Cig., Jan., C.; nerodovitne sušice po vrtih, Ravn.; sušico posekati, Lašče- Levst. (Rok.); — ein dürrer Ast, C., Bes.; — 2) = sušec 2), der Gießbach, Cig., Hip. (Orb.); — 3) die Auszehrung, die Schwindsucht; die Darrsucht (beim Vieh), Strp.; hrbtna s., die Rückendarre, Cig., Jan.; strelna s., die Kernschwinde (am Pferdehuf), Cig., Jan.
3082. sušíti, -ím, vb. impf. trocknen ( trans.); perilo, seno s.; veter suši; močvirje s., den Sumpf trocken legen; sušeča olja, trocknende Öle, Cig. (T.); ( pren.) čaše s., die Becher leeren, Cig.; — dörren: sadje s. v peči, v sušilnici; — räuchern, selchen; v dimu s. meso, klobase; — mager machen, auszehren: bolezen ga suši; — s. se, trocknen ( intr.); perilo, seno se hitro suši; cvetlica se suši (welkt ab); drevo se suši (dorrt ab); — s. se, mager werden; — roka se mu suši, seine Hand stirbt ab.
3083. súšje, n. coll. trockene Dinge: bes. gedörrtes Obst, C., Goriška ok.- Ip., Kras- Erj. (Torb.), Mik., Štrek.; jabolčno s., Cig.; — = posušeno perje od pese, zelja, repe, korenja, Dol.; — dürre Reiser, Bes.; dürres Holz, Gor.; v sušju in protju tlečo iskro podpihati, Zv.; — sušjè, Valj. (Rad).
3084. 1. svẹ́titi, -im, vb. impf. 1) leuchten; mesec sveti, der Mond scheint, es ist Mondschein; mesec sveti v sobo skozi okno; s. na kaj, etwas bescheinen: mesec sveti na razvalino; s. komu domov gredočemu, jemandem beim Heimwege leuchten; s čim si svetiš? was für ein Licht brennst du? še svetijo, sie haben noch Licht, Glas.; ( pren.) s. komu z dobrim zgledom, jemandem mit gutem Beispiel voranleuchten, Cig., C.; — 2) glänzend machen: svetite le dobro strele! Dalm.; — 3) s. se, glänzen; škornji se svetijo; nekaj se v travi sveti; ni vse zlato, kar se sveti; obraz se mu sveti od veselja.
3085. 2. svẹ̑tnik, m. der Rathgeber, der Berather, Cig., Jan.; moji svetniki, Trub.; Roboam ni poslušal starih izkušenih svetnikov, Ravn.; — der Rathsherr, der Rath, Meg., Dict., Guts., Cig., Jan., C., Dalm.- M., nk., Dol., Rec., Gor.; skrivni s., der Geheimrath, Cig., C., Dalm.; vladni s., der Regierungsrath, Cig. itd.
3086. svı̑nščak, m. der Wirbelwind ("svinšek"), vzhŠt.- Kres.
3087. svọ́j, svója, pron. (prisvaja kaj subjektu istega stavka); mein, dein, sein, ihr, unser, euer, ihr: ljubite svojo domovino; vsakdo mora svojo čast braniti; po svoje, nach seiner Art; vsak po svoje; jaz svojo glavo, ti svojo = jeder nach seinem Willen, Fr.- C.; ob svojem živeti, von seinem eigenen Erwerb leben; sam svoj je, er ist eigensinnig; ( prim. samsvoj); — (prisvaja kaj mišljenemu, dasi ne tudi gramatičnemu subjektu); sein, eigen; pustite vsakemu svoje! dati vsakemu v svoje roke, Levst. (Nauk); tudi meni kaže svoje uradovanje, auch mir ist es aus eigener Amtsthätigkeit bekannt, Levst. (Nauk); sodba o svojem delu ne pristoji meni, Levst. (Nauk); (vsakemu) svoja glava svoj svet, Npreg.- Jan. (Slovn.); sin moj, um svoj, Jan. (Slovn.); — s svojo roko podpisati, eigenhändig unterfertigen; svoja hišica, svoja voljica, eigener Herd ist Goldes wert (po hs.), Cig.; svoje glave biti, eigensinnig sein; po svoji volji ravnati, eigenwillig handeln; preveliko svojo voljo dati komu, jemandem zu viel Freiheit gewähren, Slom.- C.; sodnija določuje o svojem in tujem (über "Mein und Dein"), Vrt.; svoj način, svoj vkus, das Genre, Cig. (T.); svoja korist, der Eigennutz, Cig. (T.); vsakemu se svoje najlepše zdi, Npreg.- Jan. (Slovn.); — unvermählt: Dozdaj je dekle svoja b'la, In lehko je prepevala, Npes.- Pjk. (Črt.); — gehörig: ob svojem času, seiner Zeit, zur gehörigen Zeit; na svojem mestu, gehörigen Orts; na svojih posebnih mestih, Lašče- Levst. (Rok.); — svoje dni, seiner Zeit, einst; svoje dni bil je kralj, es war einmal ein König; — iskrice so svoje rože (sind gewisse [besondere] Blumen), Fr.- C.; — verwandt, Cig.; vsak človek ima nekaj svojih po krvi in svaštvu, LjZv.; svoji smo si, BlKr.; smo si nekaj svoji, wir sind uns etwas anverwandt, Cig., Polj.; bolj če je svoj, bolj se ga boj! Polj.
3088. svǫ̑jski, adj. eigen: vročevanje v svojske roke, podpis naše svojske roke, DZ.
3089. šȃfti, adv. schwerlich, kaum, Mur., Notr.- Cig.; šafti pride, Čemšenik ( Gor.), Savinska dol.; — (morda iz kakega nem. narečja).
3090. šantáti, -ȃm, vb. impf. hinken, hinkend gehen; kam šantaš?
3091. šapúr, -rja, m. = šapun, C.; — prim. šepur.
3092. šátra, f. 1) = šatora, die Markthütte, Jan.; — 2) = otrok, dokler je še nizek ter hodi razkoračen, posebno dokler ima še dolgo suknjico: šatra! kam šatraš? Lašče- Erj. (Torb.).
3093. šátrast, adj. šatrasto je malo dete, dokler je še nizko ter hodi razkoračeno, Lašče- Erj. (Torb.).
3094. 2. šatráti, -ȃm, vb. impf. = razkoračeno hoditi, Z.; "šatra! kam šatraš?" tako vele šatrastemu otroku, Lašče- Erj. (Torb.); grätscheln (šajt-), Jan., vzhŠt.; stark hinkend gehen, (šajt-) Mur.
3095. ščȃvje, n. 1) der Sauerampfer, Erj. (Torb.); der Riesenampfer (rumex hydrolapathum), Medv. (Rok.); ( die Grindwurz [rumex acutus], Cig., Jan., Hlad.); — 2) das Kräuterich von Rüben, Möhren u. dgl., Cig., Št.; to ščavje bomo še danes populili, Erj. (Izb. sp.); gnati, iti v ščavje, ins Kraut wachsen, Cig.; — 3) das Spülicht, Mik.; — prim. ščav.
3096. ščè, adv. = še, Vest., Rez.- Baud.; (štje, Rez.- C.).
3097. ščəgáčən, -čna, adj. kitzelig, (šeg-) Mur., Cig., Jan.
3098. ščəgę́təc, * -tca, m. der Kitzel, Mur., Cig., Jan., vzhŠt.; ali te kaj rad šegetec ima? bist du leicht kitzelig? Mur.
3099. ščekótəc, -tca, m. der Hahnenkamm, der Klappertopf (rhinanthus) (šek-) Cig., Medv. (Rok.); — prim. ščeketati.
3100. 2. ščénəc, -nca, m. 1) tečaj pri nožu zaklepalniku, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vsako zaklepalo, ki se odpira in zapira, GBrda; — 2) das Insect (sploh vsaka mlada živalca, ki nima svojega imena), Grgar pod Sveto Goro- Erj. (Torb.); — die Laus, (šenec) V.-Cig.; — ( prim.: zelen, kakor ščenec, Štrek. [Let.]); — 3) die Niete, der Nietnagel, Guts., Jarn.; — ščeniti, ščipati.
3101. ščetíca, f. dem. ščet; 1) das Bürstchen, Levst. (Zb. sp.); die Bürste, Cig., Jan., Gor.- M.; — 2) der Borstpinsel, Cig., Kast.- C., LjZv.; — 3) ščetice, die Hörner- o. Büschelkrankheit der Bienen, (šet-), Cig.; — 4) die Karde (dipsacus fullonum, d. silvestris), Dict., Cig., Jan., Erj. (Torb.); = pl. ščetice, vzhŠt.; tudi: die Distel (carduus), Erj. (Torb.); z mejmašnimi ščeticami je dobro kravi oteklo vime počesati, Lašče- Levst. (Rok.).
3102. 2. ščę́titi, -im, vb. impf. spälteln, ( n. pr. drva predrobno cepkati: govori se o kakem otročetu, katero se prime tega dela, ki mu še ne more kaj), Brkini- Erj. (Torb.); — prim. 1. šketiti.
3103. šíbək, -bka, adj. 1) biegsam, Dict., Mur., Cig., Jan., C., Dol.; šibko drevo, šibka deska; — 2) schlank, dünn, Mur., Cig., Jan.; — 3) zart, schwach; šibka rastlina; šibko dete; šibek mladenič, šibka dekla, šibko vino, Ip., Soška dol.- Erj. (Torb.); Salomon je še mladenič in šibak, Dalm.; — 4) v šibke mi gre, es geht mir knapp, schlecht, Savinska dol.- DSv.; v šibkem, knapp, C.
3104. šibíti, -ím, vb. impf. 1) biegen, M., C., Z.; "to drevo se ti uže ne da šibiti", rekše, ne da se upogniti, ker je uže predebelo, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.; šibiti se, sich biegen; brv se šibi pod težo; drevo se šibi pod snegom, od sadja; strop se šibi, der Plafond senkt sich; — kolena se mu šibe, die Knie wanken; — 2) schwach machen, Z.; delo me šibi, C.
3105. šı̑lovje, n. coll. 1) die Nadeln des Nadelholzes, Kor.- Jarn. (Rok.), C., Nov.; naše šilovje je zmerom zeleno, Glas.; — die Nadelstreu, Jan.; — 2) der Nadelholzwald, Cig., Jan., C.
3106. škatláti, -ȃm, vb. impf. in lose anliegenden Schuhen einhergehen: kam škatlaš? Levst. (Rok.).
3107. škọ̑pa, f. 1) = škopnik, der Schaub, Mur.; — 2) zravnana in v škopnike povezana slama, pšenična ali ržena, s katero krijejo strehe, das Schaubstroh; škopo rabijo tudi v rezanico (Häckel), Gor.; škopo delati = slamo v škopnike vezati; škopo (= škopnike) pripraviti za streho; s škopo svetiti, Dict. — prim. stvn. scoub, Schaub.
3108. škrnę̑vza, f. = slab, nenabrušen nož, Polj.
3109. šmènc, šmę́nca, m. = šent, šment.
3110. šmę̑ncan, adj. = šentan; Oh, šmencano dekle, Npes.- Kres.
3111. šmę̑ntan, adj. = šentan.
3112. 2. šọ̑la, f. die Schule; črna šola, die einstige Physik, C.; hrup in vihra kakor v črni šoli, LjZv.; stare šole koga učiti, jemanden hart zur Rede stellen, Dol.- Levst. (Rok.); enajsta šola: šaljivi pregovor o enajsti šoli na Vrhniki (ker je pred cesarjem Jožefom bilo do nove maše vsega vkupe dovolj deset let učenja), Levst. (Zb. sp. III. 296.).
3113. šopə̀k, -pkà, m. das Büschel, das Sträußlein: š. črešenj, cvetlic; tudi: šópek.
3114. špǫ́gati, špǫ̑gam, vb. impf. 1) gewöhnlich anwenden, zu gebrauchen pflegen, Dict., Mur., Gor., Notr., Štrek., Rog.- Valj. (Rad), nk.; to besedo malokdaj špogamo, Jap. (Prid.); šege š. (beobachten), Ravn.; špoga si kavo, sie pflegt Kaffee zu trinken, Notr.; š. tobak, ein Tabakraucher sein, Z.; — 2) ziehen: drevje, živali š., C.; — 3) sparen, schonen, SlGor.- C., Kor.- Mik.; — prim. srvn. spulgen, nem. ( dial.) sich spulgen = sich pflegen, Mik.
3115. špúrati se, -am se, vb. impf. = ne hoteti jesti (od strahu ali sramežljivosti): jej, jej! kaj se špuraš? ( it. spaurirsi, in Furcht gerathen), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. spurav.
3116. štekljáti, -ȃm, vb. impf. pšenico š., den Weizen spitzen (ihm die Spitzen abschlagen), Cig.; zmlačeno pšenico (ali ječmen) še enkrat, kadar je slama že odpravljena, premlatiti, da se zrnje iz luskin izuje, Dol.; ječmen tudi v stopah štekljajo, Dol.; — prim. štekelj 6).
3117. štogȗbəc, -bca, m., Lašče- Levst. (Rok.), pogl. šestogubec.
3118. štŕcəlj, -clja, m. ein dünner, hervorragender Stumpf eines Bäumchens, Astes oder Stengels; kadar se trava pokosi, štrle po travniku štrclji trših in debelejših pokošenih rastlin, Dol.; drevo je ob eni strani imelo namesto vej goste štrclje kakor pol lestve, Glas.; — der in der Erde steckende Rest des Krautstrunkes, C., Dol.
3119. štúliti, štȗlim, vb. impf. 1) abstutzen: š. konju rep, Cig., Jan.; — 2) (Unpassendes) anfügen, einmengen, aufdrängen: tuje besede v jezik š., Cig.; kam to štuliš? Levst. (Rok.); — š. se, sich aufdringlich einmengen, sich aufdrängen, Cig., Jan., C., Kr., Št.; v vsako reč se štuli, M.; za župana se štuli, pa ga nečemo; star je, pa se mej fante štuli; v gnečo se š., Lašče- Levst. (Rok.); š. se krog koga, jemandem zudringlich den Hof machen, C.; — š. se, sich brüsten, Jan., C.; š. se za koga, sich für jemanden ausgeben, Cig., M.; — 3) štuli se mi = preseda mi, BlKr.- Let.
3120. 2. šȗjica, f. die schräge Richtung, die Schiefe: po šujici postaviti, schief stellen, (po šujci) DZ., Erj. (Torb.), Nov., Vrt.; s šujico (s šujco), schräge, Mur., Met.; — nam. ševica.
3121. šumástiti, -ȃstim, vb. impf. rauschen, (šem-) C., Bes.
3122. šumẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen; voda v potoku šumi; — po ušesih mi šumi, es saust mir in den Ohren.
3123. šustẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, Trst. (Let.), (šušteti) Jan.; — kaj šustiš tod? = kaj se tod potikaš? BlKr.
3124. šušnjáti, -ȃm, vb. impf. zischelnd reden: škrbozoba ženska šušnja, C.; — heiser reden, Z.; — durch die Nase reden, (šeš-) Z.; — prim. šošnjati.
3125. švę́dər, -dra, m. 1) der Krummfüßige, Cig., Jan., M., C., Dol.; — 2) ein alter, schief getretener Schuh, die Latsche, Cig., Jan.; — švédər, Valj. (Rad); — prim. ševeder, ševa, Mik. (Et.).
3126. švę́past, adj. = šepast, C., Kor.- Z., LjZv.
3127. švę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. = šepati, Mur.- Cig., Cig., Jan., C.; hudič na eno nogo šveplje, LjZv.; konj ne švepa nič, Jurč.
3128. švę́pav, adj. = šepav, Cig., Jan., C., LjZv.
3129. švę́pavəc, -vca, m. = šepavec, Jan.
3130. švíca, f. die Schräge: s švico, schräge, Mik.; — pogl. ševica.
3131. tábor, m. 1) das Lager, Habd.- Mik., Meg.; ein befestigtes Lager, ein befestigter Ort, Mur., Cig., Jan.; Zdaj bo vzela (kraljica) beneški tabor, Svetega Marka v'soki zvonik, Npes.-K.; tabor je obzidana in utrjena cerkev, prava narodna trdnjava zoper Turke, Zora; — 2) der Krieg, kajk.- Valj. (Rad), Prip.- Mik.; — v tabor dati, zum Militär geben, C.; — 3) eine Volksversammlung unter freiem Himmel zu politischen Zwecken, nk.; (tábor, -óra, Levst. [Nauk]); — 4) das Lager = die Partei: v našem, v nasprotnem taboru, nk.; prim. tur. tabor, Mik. (Et.).
3132. tákši, adj. = takšen, vzhŠt., ogr.
3133. tavljáti, -ȃm, vb. impf. furchtsam herumtappen: naglo stopi! kaj tavljaš? Gor.- Mik.
3134. tečȃj, m. 1) der Zapfen einer Welle ( mech.), Cig. (T.); — 2) die Thürangel, Dict., Cig., Jan., M., Kras, Savinska dol.; do tečaja, angelweit, M.; vsa vrata vidi do tečaja odprta, Ravn.; — 3) der Pol, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Vrtov. (Km. k.), Jes., nk.; — 4) das Laufwerk in der Mühle, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); — 5) der Lauf, ogr.- M.; — das Stadium, C.; šestdeset tečajev daleko od Jeruzalema, Krelj; — 6) der Curs, Jan., nk.; učni t., der Lehrcurs, DZ., nk.; — der Cours, Cel. (Ar.).
3135. tegínja, f. 1) die Schwierigkeit, Jan.; — 2) = omotica, omedlevica: prišla mu je teginja, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; = težave v želodcu, Črniče ( Goriš.); — 3) dringende Eile, Jan.; kakšna teginja ti je, da tako hitiš? Lašče- Erj. (Torb.); s silo in teginjo se je vršilo delo, LjZv.
3136. təkmáti se, -ȃm se, vb. impf. 1) wetteifern: t. se s kom, C.; (= tekmati, Mur.- Cig., Jan.); an Güte gleichen oder nahekommen: ta dva soda se tekmata, rekše, vino iz teh dveh sodov je malo ne enako dobro, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) passen: t. se k čemu, C.; suknja se ti lepo tekma, C.
3137. tẹlọ̑, -ę̑sa, n. der (lebendige) Leib, der Körper; človeško, živalsko telo; človek je iz duše in telesa; lepo telo; — sv. Rešno (Rešnje) Telo, das Allerheiligste; — der Körper ( phys.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — tȇlọ, gen. tẹ̑la, ogr., kajk.- Valj. (Rad).
3138. təmníca, f. 1) die Finsternis, die Dunkelheit, Jan., Valj. (Rad); ajdje leže v globokih temnicah, Trub.; Od oči so tudi meni se uzdignile temnice, Preš.; — 2) eine dunkle Zelle, Cig., DZ.; — die optische Dunkelkammer (camera obscura), Cig. (T.), Sen. (Fiz.); — ein dunkler Kerker; — 3) pl. temnice: kraj na onem svetu, kjer bivajo duše nekrščenih otrok, Staro Sedlo, Lašče- Erj. (Torb.).
3139. tésati, tę́šem, vb. impf. 1) behauen, zimmern; — 2) meißeln, Mur., Cig.
3140. tesı̑łnik, m. = krcelj, na katerem se treske tešejo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
3141. tə̀šč, təščà, adj. 1) leer, C.; tešča ajda je tista, ki nima polnega zrnja, Plužna- Erj. (Torb.); tešča pšenica, Svet. (Rok.); t. biti česa, frei, rein von etwas sein, C.; — 2) leer im Magen, nüchtern (kdor ni še nič jedel in pil kateri dan); danes sem še tešč; — na təščè, auf nüchternen Magen; na tešče vino piti; — tešče sline pljuvati, Npes.- Jan. (Slovn.).
3142. tı̑k, I. adv. knapp; tik pod gorami, LjZv.; — II. praep. c. gen. knapp an; tik pota stoji stara jablan; tik mene je šel.
3143. tìn, tína, m. 1) die Schalwand, die Scheidewand, Cig., Jan.; — die Verplankung im Stalle, Ravn.- Cig.; die Bretterwand am Giebel eines Hauses, C., Z.; — 2) der Erker, Cig., M.; der Altan, Z., Burg. (Rok.); prijazne hiše s tini, Zv.
3144. tíščati, -ím, vb. impf. 1) drücken; vrata t., die Thüre zugedrückt halten; t. koga ob steno, ob tla (k tlom); denar t. (nicht gerne hergeben); obutel, obleka me tišči; — tišči me v želodcu, v prsih; — tišči me na potrebo, es drängt mich zur Nothdurft; — njega krajcar tišči (= ne more ga obdržati, nego hitro ga potroši); — pest t., die Faust geschlossen halten; — pene t. (o človeku, psu), schäumen, Lašče- Levst. (Rok.); slino tišči bolna žival, Levst. (Nauk); — svojo t., seine Behauptung aufrecht zu erhalten suchen; — 2) t. kam. sich irgendwohin drängen; kri mi tišči v glavo; muhe (Launen) nam v glavo tišče, Jap. (Prid.); t. v koga, in jemanden dringen, ihm anliegen, ihn unaufhörlich belästigen; tako dolgo vanj tišči, da mora vzeti, Ravn.- Valj. (Rad); tišči v moje posestvo, er behelligt mich in meinem Besitz, Dol.; — 3) t. se česa, hart, knapp an etwas sein, anliegen; obleka se me tišči; hiša se hiše tišči, ein Haus steht neben dem andern; t. se peči, immer beim Ofen sein; — t. se koga, sich an jemanden klammern; ne hodite od matere, tiščite se matere! Jsvkr.
3145. tnálọ, n. 1) ein zum Holzhacken bestimmter Platz; der Holzplatz; slaba sekira še ni bila nikoli s tnala ukradena, Npreg.- Jan. (Slovn.); prostor pred hišo, ako ni ograjen, Kal- Erj. (Torb.); — 2) = hlod, na katerem drva cepijo in sekajo, der Hackblock.
3146. 2. tǫ̑nja, f. eine Art Senge, BlKr.; t. je pala na pšenico, BlKr.; (tona?, ein Nebel, der die Saaten verdirbt, Cig.).
3147. 2. tǫ́njav, adj. tonjava pšenica t. j. zrnja drobnega in kakor požganega, BlKr.
3148. 2. topíti, -ím, vb. impf. 1) senken, eintauchen; t. se, sinken, untersinken; solnce se v zahod topi, Zv.; — 2) schwächen: zid glas topi, C.; močnejši glas topi slabejšega, Z.; — im Wachsen hindern: staro drevo topi mlado, Št.- C.; bolezni drevesa v rasti tope, Pirc; — übertreffen, verdunkeln: t. lepoto drugih, Cig.; ta topi onega, dieser sticht weit ab von jenem, Cig.
3149. toríšče, n. die Stätte, die Stelle, Jan.; torišča nema, kamor bi glavo nagnil, C.; s torišča ne more, er kann nicht von der Stelle, C.; torišče, kjer je hram stal, Glas.; videl je mošnjo na torišču, kamor jo je bil položil, Vrt.; smrtno, bojno t., C.; našel je torišče, kjer se koplje kačec, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; — der Bauplatz, C., Z.; — das Wasserbett, Celjska ok.- C., Svet. (Rok.).
3150. tŕdən, -dna, adj. 1) fest; trden most, voz; trdno delo, solide Arbeit; trdna roka; trdno stati, se držati; trdno zdravje, življenje; on je še trden, er ist noch rüstig, bei Kräften; — trdna volja, vera; trden sklep, trdno upati, zuversichtlich hoffen; trden spanec, tiefer Schlaf; trdno spati; — trdna plača, fixer Gehalt, DZ.; — trden kmet, ein wohlhabender Bauer; — sicher: na trdno postaviti dogodek, den Thatbestand herstellen, Cig.; nič trdnega (nichts Bestimmtes) ne vemo, Navr. (Let.); za trdno vedeti, bestimmt, positiv wissen; za trdno obljubiti; za trdno prepovedati, ausdrücklich verbieten, Cig.; za trdno, definitiv, Cig. (T.); za trdno imenovati, definitiv ernennen, DZ.; dejati v začasni ali trdni pokoj, quiescieren oder pensionieren, DZkr.; — 2) geizig, Fr.- C.
3151. trẹ̑bək, -bka, m. = majhno trebilo: zobni t., der Zahnstocher, ušesni t., das Ohrlöffelchen, nohtni t., der Nagelputzer, C.
3152. trẹbȗščək, -ščka, m. dem. trebušec; das Bäuchlein.
3153. trečákovica, f. tako imenujejo svinjo, ki se je enkrat oprasila in se čuva še dalje za pleme ( nam. tretjakovica), Tolm.- Erj. (Torb.).
3154. trẹ̑m, m. = podaljšek pri strehi, da je več prostora pod njo, BlKr.- DSv.
3155. trę́sa, f. 1) vzvišen svet okolo dreves, Kras- Erj. (Torb.); — 2) der Rasen, Notr., C., Z.
3156. trẹskà, f. 1) der Holzspan; kadar tesarji hlode tešejo, treske odletavajo; der Lichtspan; treske tesati; s treskami svetiti; — 2) der Klippfisch, Cig.; usoljena t., der Laberdan, Jan.; — tudi: trẹ̀ska, Cv., trẹ́ska, jvzhŠt.
3157. trẹskı̑łnik, m. poleno, od katerega treske tešejo: tolčejo se vedomci z ognjenimi treskilniki, Kres; (tresilnik, pri Gorici, Erj. [Torb.]).
3158. trę̑tnik, m. = sušec, der Monat März, Cig.
3159. trīmetər, -tra, m. trojestopen ali šestostopen verz, der Trimeter.

   2.460 2.560 2.660 2.760 2.860 2.960 3.060 3.160 3.260 3.360  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani