še (301-400)

301. dišę̑čka, f. 1) neka vinska trta, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.); — 2) neka hruška, C., Št., Dol.
302. dišę́čnost, f. der Wohlgeruch, Škrinj.
303. dı̑šək, -ška, m. 1) der Geruchsinn, Mur.; pes po dišku najde gospodarja, Vrtov.; — 2) der Nebengeruch; vino ima dišek, M.; — 3) der Beigeschmack, Cig.
304. dı̑šən, -šna, adj. wohlriechend: dišno cvetje, ogr.- C.
305. dobrodȗšəc, -šca, m. gutmüthiger Mensch, Danj.- M.
306. dobrodúšən, -šna, adj. gutmüthig, gemüthlich, Jan., Cig. (T.).
307. dǫ́bršən, -šna, adj. ziemlich gut: druščine res nisem imel posebne, še dobršne ne, Jurč.; dušo si dobršno privezati, Jurč.; — ziemlich groß; d. kos svilnatega krila, LjZv.; dobršno število mlinskih koles, Zv.; zna se mu z dobršnim pridom ustavljati, Erj. (Izb. sp.).
308. dołgoȗšəc, -šca, m. der Langohr, n. pr. o zajcu, Levst. (Zb. sp.), o oslu, Bes.
309. domešetáriti, -ȃrim, vb. pf. aufhören zu mäkeln, Mäkler zu sein.
310. domešę́titi, * -ę́tim, vb. pf. = domešetariti, Cig.
311. donȃšək, -ška, m. to, kar zemljišče donaša, das Erträgnis, Dol.
312. došę́stek, * -stka, m. = prihod, Habd.- Mik., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
313. dovpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad dovprašati; einvernehmen: ustno d., DZ.
314. dovȓšək, -ška, m. die Vollendung, der Schluss, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); računski d., der Rechnungsabschluss, DZ.
315. dovŕšən, -šna, adj. perfectiv: dovršni glagoli, Vollendungszeitwörter, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
316. dovŕšenost, f. die Vollkommenheit, die Vollendung, (als Eigenschaft), Cig., Jan., nk.
317. dovrševȃnje, n. das Vollenden, Jan.
318. dovrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad dovršiti; 1) vollenden, vollbringen, Jan., nk.; — 2) vervollkommnen, Cig., Jan., C., nk.
319. dovrševȃvəc, -vca, m. der Vollender, Cig.
320. drgáše, f. = greben, die Hechel, die Kratzbürste, C., Z.; — prim. gradaše.
321. drugákšən, -šna, adj. = drugačen, Cig., Notr.; sonstig, Mur.
322. drvóšəc, -šca, m. der Waldantheil, M., Gor.; (menda nam. drvosečec, Cig. ima drvoseč).
323. dušebǫ̑łnik, m. der Seelenkranke, h. t.- Cig. (T.).
324. dȗšəc, -šca, m. 1) der üble Geruch, der Nebengeruch, Cig., M.; sod ima dušec, Z.; — der Beigeschmack, Cig.; — 2) der Stickstoff, Jan., Cig. (T.); — 3) der Herzliebste, Valj. (Rad).
325. dušegȗbəc, -bca, m. Seelenmörder, Cig.
326. dušegúbən, -bna, adj. seelenmordend, Cig.
327. dušegȗbstvọ, n. der Seelenmord, Cig.
328. dȗšək, -ška, m. 1) der Athemzug, Cig., Jan., M.; d. mi jemlje, zapira, es benimmt mir den Athem, Z.; — der Zug: na en d., na dva duška (izpiti), in einem Zuge, in zwei Zügen; tudi: v enem dušku, Z.; — 2) eine Oeffnung zum Ausströmen der Luft, der Gase: sod nima duška, das Fass hat keine Luft; sodu duška dati, t. j. veho mu odbiti; — das Luftloch, das Zugloch, Mur., Cig.; kletni dušek, Nov.; — der Ventilator, Cig.; das Dampfloch, Cig.; — dež se je ulil, kakor bi mu bili vsi duški odprti, (als wenn alle Schleusen des Himmels geöffnet wären), Vrt., na vse duške delati, mit aller Kraft, SlN.; vlekel je na vse duške iz pipice, Jurč.; začel je piti na vse duške, Jurč.; d. dati krvi, dem Blute Luft machen (= puščati), V.-Cig.; duška dati nevolji, jezi itd., dem Unwillen, dem Zorne freien Lauf lassen, nk.; dušek bolesti odpreti, Zv.; — 3) der Einschlag im Weine, V.-Cig.; — 4) = rilec, V.-Cig.; — 5) materini d. = materina dušica, (materni d.) Cig., Jan.
329. dušelǫ̑vəc, -vca, m. der Seelenfänger, Cig.
330. dušemǫ̑rəc, -rca, m. = dušegubec, Cig.; d. od začetka, oče laži, Cv.
331. dúšən, -šna, adj. 1) Seelen-, Geistes-, geistig; dušna paša; — 2) na dušno, o dušnem, zu Allerseelen, C.; na večer pred dušnim, Pjk. (Črt.).
332. dušénje, n. das Erstickenmachen.
333. dušeslǫ̑vəc, -vca, m. der Psycholog, Cig., Jan.
334. dušeslǫ́vən, -vna, adj. psychologisch, Cig., Jan., nk.
335. dušeslǫ̑vje, n. die Seelenkunde, die Psychologie, Cig., Jan., nk.
336. dušę́vən, -vna, adj. Seelen-, Geistes-, geistig, Cig., Jan., C., nk.; duševno delo, duševne zmožnosti, duševna revščina, nk.; — hs., stsl.
337. dušę́vnost, f. die Seeleneigenschaften, der geistige Zustand, C.
338. dušeznȃnstvọ, n. = dušeslovje, Jan., Cig. (T.).
339. dvomı̑šəc, -šca, m., pl. dvomišci, Zweimuskeler ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
340. edinodúšən, -šna, adj. einhellig, Cig.
341. enakodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Cig., Jan., M.
342. enákošən, -šna, adj., Cig., Jan., C., nk., pogl. enakovšen, enakšen.
343. enákovšən, -šna, adj. = enakšen, ( prav. nam. enakošen; "enakušen", Rec., Jsvkr.).
344. enákšən, -šna, adj. von gleicher Beschaffenheit, gleichartig, gleichförmig, Mur., DZ.; gleichlautend, Cig. (T.); e. spis, ein Pare, DZ.
345. enodúšən, -šna, adj. einmüthig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
346. enokošənj, -šnja, adj. = enosečen, Cig.
347. enoušę̑snat, adj. einöhrig, Cig.
348. fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.
349. fríšən, -šna, adj. frisch; — iz nem.
350. gašénje, n. das Löschen.
351. glašénje, n. 1) die Verkündigung, ogr.- C.; — 2) das Tönen, Vrt., Let.
352. glaševáti, -ȗjem, vb. impf. = glašati, ogr.- C.
353. glȗšəc, -šca, m. 1) der Taube; glušci slišijo, Trub.; — 2) der Windhafer (avena fatua), Cig., C., Nov.- C.
354. glúšən, -šna, adj. glušna nedelja = tiha n., BlKr.- DSv.
355. glušénje, n. das Taubmachen: das Belästigen, das Behelligen, Cig.
356. gnúšenje, n. der Abscheu, Cig.
357. golovȓšəc, -šca, m. der Kahlkopf, Cig.
358. gȏłšəc, -šca, m. das Bingelkraut (mercurialis), Cig., Medv. (Rok.).
359. gółšən, -šna, adj. Kropf-: golšni žlezi, die zwei Kropfdrüsen, Erj. (Som.).
360. gorjúšən, -šna, adj. Senf-, Levst. (Nauk); — stsl.
361. goršek, m., v starih listinah, pogl. gorščak 1).
362. grȃšəc, -šca, m. dem. grah, Valj. (Rad).
363. grȃšək, -ška, m. dem. grah, Valj. (Rad); g. pletenec, die Klemmerbse, Cig.
364. gráševəc, -vca, m. der Erbsenstein, Erj. (Min.).
365. graševína, f. neka vinska trta: der Riesling, Hal.- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
366. grbúše, f. pl., SlGor., pogl. breguše.
367. grdáše, f. pl., Poh.- C., pogl. gradaša.
368. gredę́še, f. pl., Cig., Polj., Zv.; pogl. gradaša.
369. grenišən, -šna, adj. = trotnat: grenišna krava, SlGradec- C.
370. grẹ́šən, -šna, adj. sündhaft, sündig; grešen človek, grešno življenje.
371. grẹšénje, n. das Sündigen.
372. grmȗšək, -ška, m. das Büschel: g. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan.
373. grmúšəlj, -šlja, m. das Büschel: g. las, ein Büschel Haare, Z.; g. ključev, ein Bund Schlüssel, Jan.
374. grmȗšəljc, -šəljca, m. dem. grmušelj; Pa letas grmušeljc Ti dam iz kropiv, Npes.-Schein.
375. grošə̀k, -škà, m. dem. groš, Valj. (Rad); tudi: grǫ̑šək.
376. grȗšəc, -šca, m. das Steingerölle, der Schotter, der Grus, Jan., Šol., Cig. (T.), C.; grušec kopati, Nov.
377. grúšev, adj. = hrušev, Cig., Jan.; gruševo drevo, der Birnbaum, Meg.- C.
378. grúševəc, -vca, m. = hruševec, C.
379. grúševje, n. coll. hruševje (Birnbäume), Mur.
380. hášəlj, -šlja, m. drvena lopata, Valj. (Rad).
381. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
382. híšenje, n. = hiševanje, Trub.
383. hiševȃnje, n. die Verwaltung des Hauswesens, Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.), Slom.- C.
384. hiševáti, -ȗjem, vb. impf. das Hauswesen verwalten, haushalten, Mur., Cig., Jan., Mik.; grške žene so doma mirno hiševale, Vrt.
385. hiševȃvəc, -vca, m. der Haushälter, Mur., Cig., Jan.
386. hiševȃvka, f. die Haushälterin, Cig., Jan.
387. hiševȃvski, adj. haushälterisch, Haushälter-, Cig.
388. hiševȃvstvọ, n. die Haushaltung: umno h., die Haushaltungskunst, Cig.
389. hladnodúšən, -šna, adj. kaltblütig, SlN.
390. hrášəc, -šca, m. der Felsenbirnstrauch (aronia rotundifolia), Erj. (Rok.); — menda nam. hraščec.
391. hrúšev, adj. Birn(en)-, vom Birnbaum, Cig., Jan.; h. hlod, LjZv.; h. krhelj, Erj. (Izb. sp.).
392. hrúševəc, -vca, m. 1) der Birnmost; — 2) jed iz hrušek, Gor.
393. hrúševica, f. das Wasser von gekochten Birnen, Cig., ZgD.
394. hrúševina, f. das Birnbaumholz, Cig., Jan.
395. hrúševje, n. coll. Birnbäume, (-ščevje) Met.
396. hrúševka, f. 1) = hruševec 1), Cig.; — 2) = hruševica, Erj. (Izb. sp.).
397. hudomúšən, -šna, adj. böslaunig, C.; hudomušno je pesnikov pleme, Zv.; h. črnogledec, Zv.; schalkhaft; h. človek, hudomušno kaj povedati.
398. hudošę́gast, adj. übelgesittet, Hip.- C.
399. izbọ̑ljšək, -ška, m. die Verbesserung, Jan., C.; die Aufbesserung, die Zubesserung, Cig., Jan., C.
400. izboljševáłən, -łna, adj. Verbesserungs-: izboljševalne stavbe, Verbesserungsbauten, Levst. (Cest.); izboljševalni zaklad, der Meliorationsfond, DZkr.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani