še (2.760-2.859)

2760. pridẹlíti, -ím, vb. pf. 1) zutheilen, Cig. (T.), nk.; — 2) mucken: še pridelil ni, GBrda.
2761. pridúrniti, -dȗrnem, vb. pf. mit der Thüre einklemmen: zajca za ušesa p., LjZv.
2762. pridušávati, -am, vb. impf. = pridušati, priduševati.
2763. priı̑mək, -mka, m. der Zuname, der Geschlechtsname, Cig., Jan., Kr.; še tak p. nas ne obvaruje trpljenja, Ravn.- Valj. (Rad); — der Spitzname; priimke zdevati, Lašče- Levst. (M.); ( nav. se govori: prı̑mək).
2764. prijȃhati, -ham, -šem, vb. pf. angeritten kommen, reitend gelangen; pet vojakov je prijahalo; prijahali smo do reke.
2765. prijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prijeti; 1) ergreifen, fassen, packen; s kleščami kaj p.; p. koga (kaj) za kaj; p. koga za roko, za lase; p. vrč za roč; p. za orožje, zu den Waffen greifen; — tatove p., Diebe einfangen; — eingreifen: dobro prijemajo zobje tega kolesa, Cig.; — befallen: zaspanec ga prijema, Cig.; — trdo p. koga, jemanden hart hernehmen; — p. se, sich gegenseitig erfassen: otroci se prijemajo, Cig.; — 2) p. se, erfassen; s kremplji se p. vej, sich an den Ästen ankrallen, Cig.; duri se ne prijemajo, die Thür schließt nicht an, Cig.; — p. se, haften bleiben; prah se prijema obleke, rja se prijema železa, (legt sich an); klebrig sein: prijema se kakor smola; bolezen se prijema (theilt sich mit, ist ansteckend) Cig., Levst. (Rok.), Ravn.; p. se srca, zu Herzen gehen, Jan.; mlade ljudi, ki se jih nedolžnostna lepota in ljubeznívost ne prijema, naj saj taki zgledi le oplaše, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se, greifen, anwurzeln (o rastlinah): cepljena drevesca se prijemajo; — p. se, in Angriff nehmen; dela se p.; — p. se nasveta, auf einen Vorschlag eingehen, Levst. (Pril.).
2766. priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.- Erj. (Torb.).
2767. prikápati, -kȃpam, -pljem, I. vb. impf. ad prikaniti; dazu träufeln, M.; — II. vb. pf. tropfenweise anrinnen: prikapalo je še bokal mošta iz preše, jvzhŠt.
2768. prikapljáti, -ȃm, vb. pf. tropfenweise anrinnen; še bo nekoliko prikapljalo iz soda.
2769. prikíhati, -kı̑ham, -šem, vb. pf. niesend herankommen, Cig.
2770. prikísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. noch ein wenig dazusäuern, Cig.
2771. prikrésati, -krę́šem, vb. pf. derb gehend herbeikommen.
2772. prikríti, -krı̑jem, vb. pf. ein wenig verdecken; luči so se svetile tu in tam iz oken, ako niso bila prikrita očem s sadnim drevjem, Jurč.; jame p., die Gräben blenden, Cig.; divjačino z vejami p., Cig.; s šemo p., vermummen, Cig.; — povedati komu kaj prikrito ali odkrito, LjZv.; — verbergen: skrivala ga je tri mesce: ni ga mogla dalje p., Ravn.; — verhehlen, verheimlichen, vertuschen; p. komu kaj.
2773. prikupljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prikupiti; hinzukaufen: k svoji kmetiji še druge njive in vinograde p., LjZv.
2774. prilę́žən, -žna, adj. 1) anliegend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — 2) passend, bequem, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — bolniku priležna jed, Glas.; prav všečna in priležna prilika, Jurč.; — mundend: tečen in priležen kruh, Ravn.
2775. príličən, -čna, adj. 1) parabolisch, Cig.; allegorisch, Jan.; — 2) gelegenheitlich, Mur.; — 3) passend, gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan., Met., Dol.; ni mi prilično, es passt mir nicht, Svet. (Rok.); najbolj prilično mi je bilo tako storiti, Dol.; izrekovanje za ušesa, pismo in pesem prilično narediti, Vod. (Izb. sp.); entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.); — correspondierend ( math.), Cig. (T.); — 4) geschickt, Cig., C.; prilično, auf eine geschickte Art, Cig.; p. biti za kaj, Anlage zu etwas haben, Cig.; — 5) anständig, schicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), (prilı̑čən) Met.
2776. prilòg, -lǫ́ga, m. 1) die Beilage, Cig.; — der Beitrag, M., Cig. (T.); p. za šolo, DZ.; mrtvaški prilogi v cerkvi, die Leichenopfergänge, Levst. (Nauk); prilogi k Prešernovemu životopisu, LjZv.; — 2) das Beiwort, das Adjectiv, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) der Vampyr, Notr., Bistrica- Levst. ( LjZv.); — tudi: prílog, Valj. (Rad).
2777. priməkníti, -máknem, vb. pf. dazurücken, her-, hinrücken; stol k mizi p.; — annähern ( math.), Cig. (T.); — noch dazu geben (beim Handeln): koliko boste še primeknili? — p. se, zurücken ( intr.); primakni se bliže! rücke näher!
2778. primẹšávati, -am, vb. impf. = primeševati.
2779. pripádati, -pȃdam, vb. impf. ad pripasti; 1) zufallen, M.; nazaj p., heimfallen, Jan.; posestvo pripada najstaršemu sinu, Cig.; — 2) angehören, zugehören, Jan., nk.; pripadajoč, zugehörig, Cig.
2780. pripásati, -pȃšem, vb. pf. um den Leib binden, angürten; p. prednik, sich umschürzen, Cig.; p. si meč, sabljo, sich das Schwert umgürten; konju sedlo p., Cig.
2781. pripíhati, -ham, -šem, vb. pf. blasend, wehend herankommen o. heranbringen; veter je pripihal, es kam ein Wind; — stark athmend, pustend kommen, jvzhŠt.
2782. pripísati, -šem, vb. pf. schriftlich beisetzen, dazuschreiben; — zueignen, dedicieren, Cig., Jan.; — zemlji pripisan, leibeigen, Cig.; fari p., einpfarren, Cig.; — auf jemandes Rechnung schreiben: verschreiben, Cig. (T.); davke občini p., Levst. (Pril.); — die Schuld beimessen, zuschreiben; sam sebi pripiši, če se bo slabo izteklo; — anrechnen, imputieren: v greh p. komu, Cig., Jan., Cig. (T.); — schriftlich zugewähren, Cig.; kar mož ženi pripiše, die Gegenaussteuer, Cig.; — p. komu leta, jemanden für großjährig erklären, Ip.- Erj. (Torb.), Savinska dol.
2783. priplę́sati, -šem, vb. pf. 1) tanzend herankommen; — 2) durch Tanzen erwerben, ertanzen: p. si kaj.
2784. pripráviti, -prȃvim, vb. pf. 1) bereiten, vorbereiten; p. komu svečo, da si prižge luč, nož, da more kaj rezati; vse p., kar je treba; — p. se, sich vorbereiten; za izpoved se p.; sich gefasst machen: le se pripravi, danes bo huda! — zurichten, zubereiten; kosilo p.; präparieren: vino p., Cig.; aufbereiten ( v. Erzen), Cig. (T.); — 2) beischaffen, Cig., Jan.; p. komu kaj, jemandem etwas verschaffen, Cig.; p. si kaj, sich verschaffen, erwerben, C., jvzhŠt.; kakor pripravljeno, tako zapravljeno, Cig.; — 3) dazubringen, zu etwas bewegen: ni ga moči p., da bi šel domov; p. koga k smehu, k lepemu vedenju, Cig.; — p. se, sich anschicken, sich unterstehen, C.; pripravljen, bereit: p. kaj storiti; — 4) in einen Zustand versetzen, bringen: v strah, žalost, sramoto p.; na druge misli p., Cig.; v nered p., in Unordnung bringen, Cig.; na beraško palico p., Cig.; pod sebe p., unter seine Gewalt bringen, Dalm.; — 5) vb. impf. sich schicken, C.; — pripravi se mu delati = delo mu gre od rok, Podkrnci- Erj. (Torb.).
2785. priprę́či, -prę́žem, vb. pf. dazuspannen, beispannen; h konju kravo p.; p. še dvoje konj; — vorspannen, Jan.
2786. pripríditi, -prı̑dim, vb. pf. durch Fleiß erwerben, Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.), nk.; p. si dokaj grošev, LjZv.; s tem ni polovičarja pripridila, Jurč.
2787. prirásti, -rástem, vb. pf. 1) anwachsen (an etwas), Cig., Jan.; k srcu mu je prirastlo, es ist ihm an das Herz gewachsen, Cig.; = p. se: duša se mu je prirastla, er hat ein zähes Leben, Cig.; — 2) anwachsen: letos je malo pšenice, vina prirastlo, die Getreide-, Weinfechsung ist heuer gering; — 3) p. do —, im Wachsen bis zu einer Stelle gelangen.
2788. prirẹ́zati, -rẹ̑žem, vb. pf. 1) zuschneiden; — ( fig.), jezik v bukvah lepše p., Vod. (Izb. sp.); — 2) durch Schneiden etwas kleiner machen, abstutzen; peroti, drevo p., Cig.; dolgo suknjo in velike hlače p., Cv.
2789. prísəhəł, -hla, adj. etwas trocken, C.; prisehla pšenica, Z.
2790. prisẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. 1) dazusäen; hudič je gloti prisejal, C.; ljuljko med pšenico p., C.; — nachsäen: p., če prva setev preredko požene, Zora; — 2) p. do —, beim Säen bis zu einer Stelle gelangen, Cig.
2791. prisẹkávati, -am, vb. impf. = prisekovati; Grozno jo po polju suje, Češe, lomi, prisekava (o toči), Slom.
2792. prisijáti, -sı̑jem, vb. pf. strahlend, scheinend hervorkommen; solnce je prisijalo na vzhodu, izza oblakov; — scheinend gelangen; solnce je prisijalo do naše hiše, v našo sobo, die Sonnenstrahlen erreichten unser Haus, drangen in unser Zimmer.
2793. prislušávati, -am, vb. impf. = prisluševati: p. čemu, auf etwas horchen, LjZv.
2794. prisopíhati, -ham, vb. pf. heftig athmend, keuchend kommen; ( praes. tudi: prisopišem: prisopiše iz gošče, Jurč.).
2795. pristrẹ́či, -strẹ́žem, vb. pf. 1) erpassen, erlauern, Z.; p. koga, Šol., C.; — 2) auffangen, Jan.; le malo vode sem pristregla, jvzhŠt.; — erwischen: p. kaj obeda, Zora; na ušesa p., erlauschen, Cig.
2796. prisušíti, -ím, vb. pf. 1) dazudörren, nachdörren, Cig.; — 2) p. se, beim Trocknen haften bleiben, antrocknen; hruške so se k lesi prisušile; potno oblačilo se je k ramam prisušilo, C.; sapa je tresla prisušeno listje še od lanske jeseni, Jurč.; jezik se mi je k nebu prisušil, die Zunge klebt mir am Gaumen, Cig.; starcu se je duša prisušila (= er will nicht sterben), C., Z.; — 3) krava je prisušila, die Kuh milcht nicht mehr, jvzhŠt.
2797. prišíbniti, -šı̑bnem, vb. pf. neigen, C.; beugen, (prišeb-) Jan.
2798. príšləc, -šləca, (-šəłca), m. = prišelc, Cig., Mik.; novi prišlec, Jurč.
2799. prišvę́pati, -am, vb. pf. = prišepati, Jurč.
2800. pritę́žati, -am, vb. pf. schwerer machen: jaz vam bom jarem še pritežal, Ravn.
2801. pritísniti, -tı̑snem, vb. pf. 1) andrücken; prijatelja k sebi, puško k licu, k steni koga p.; p. se k zidu; p. se kam, irgendwo eine Unterkunft finden, Z., jvzhŠt.; p. pečat, kolek na pismo; p. komu zaušnico, einem eine Ohrfeige geben; — p. k bregu, h kraju, landen; — 2) einen Druck bewirken, drücken; p. kljuko; p. na kaj; roko, prst si p., sich die Hand, den Finger klemmen, einzwängen; p. se, sich klemmen; — zwingen: p. v delo, zu einer Arbeit anhalten, Levst. (Pril.); — p. koga; jemandem einen Schlag versetzen, Cig., C.; — pritisnjen = prismojen, hirnverbrannt, Ben.- Štrek. (Let.); — einen moralischen Druck, Zwang ausüben: p. koga; upniki so me pritisnili, Z.; — betrügen: p. koga, C.; — 3) sich herandrängen, herandringen; vsa množica je pritisnila: sovražniki pritisnejo od vseh strani; p. za kom, jemandem nachstürzen, nachdringen; — hereinbrechen, mit Macht eintreten, mraz, suša, bolezen pritisne; velika draginja pritisne, Ravn.; kadar sila pritisne, wenn die Noth eintritt; hujše p., sich verschlimmern.
2802. pritoževáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad pritožiti se; sich beschweren; recurrieren: še dalje se p., DZ.
2803. privlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. schleppend, ziehend heranbringen, herbeischleppen, herbeiziehen, heranzerren; drv iz hoste p.; za ušesa koga p.; iz žepa p. kaj, aus dem Sack etwas hervorziehen; p. se, sich heranschleppen, mühsam herankommen; z veliko težavo se je starček privlekel iz cerkve domov; — p. se, herangezogen kommen: megla se je privlekla; — p. se, vagierend herankommen; od nekod so se privlekli cigani; — p. se, herangeschlichen kommen, Cig.
2804. privǫ́ščiti, -im, vb. pf. ( impf.) vergönnen; malo imam, pa še tega mi ne privoščijo; p. si kaj; nič si ne p.
2805. privrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) dazuwerfen, obenein daraufgeben, zugeben; še kak krajcar p.; iščite najprej nebeškega kraljestva, drugo vam bo privrženo, Z.; — 2)p. se, sich gesellen: Privrgo se mu goli potepuhi, Levst. (Zb. sp.); — 3) privržen, anhänglich, zugethan, geneigt, Cig., Jan., C.; ( rus.).
2806. prizę́mən, -mna, adj. = pritlešen, ebenerdig, Bes., Zora, Raič (Slov.).
2807. priželẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) vergönnen, M.; n. pr. tega še svojemu največjemu neprijatelju ne priželim, časi mu priželi tudi kozarec vina, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.); — 2) durch Wünschen herbeirufen, erwünschen, Cig.
2808. prižę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) mit der Sichel schneidend gelangen: p. do sredi njive, do kraja; — 2) mit dem Schneiden verdienen: p. si nekoliko grošev; — 3) mit der Sichel abstutzen, Jan.; p. žito, die Spitzen des Getreides abschneiden, Cig.; žitu vršiče p., Ravn. (Abc.).
2809. prodı̑rati, -am, vb. impf. = predirati: vorwärts dringen, eindringen, Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Min.); veter prodira v najmanjše luknjice, Žnid.
2810. propísati, -šem, vb. pf. eine Vorschrift geben, vorschreiben, Cig. (T.); — stsl.
2811. prósiti, prǫ́sim, vb. impf. 1) bitten; milo p., flehentlich bitten; ponižno p., demüthig bitten; p. koga kake reči; tega prosim od vas, Npr.- Erj. (Torb.); p. daru božjega, Npes.- Mik.; odpusta p., um Urlaub bitten, Levst. ( LjZv.); kake službe p., Cig.; po svetu kruha p., betteln; tudi: p. za kaj, "um" etwas bitten (po nem.); odpuščenja, za odpuščenje (odpuščanje, Cig.) p., um Verzeihung bitten; = za zamero p. (to je: p., da bi ne zameril, Cig.); p., da bi kdo kaj storil; p. za koga, für jemanden eine Fürbitte einlegen; bodi prošen! sei gebeten! C.; kdor kak zadržek ve, nam ga je prošen razodeti (wird gebeten), Met.; — zur Arbeit bitten: pojdi delavcev, težakov prosit! — werben: Dajte, dajte, mati, hčerko, Ker možje jo prosijo, Npes.-K.; — Bitten, Wünsche für jemanden aussprechen: p. komu česa (kaj): smrti si p., BlKr.; Boste sreče nam prosili, Npes.-K.; nam vso dobroto prose in žele, Krelj; Lysias prosi Judom srečo, (entbietet den Juden seinen Gruß), Dalm.; začno mu prositi zdravje: bodi zdrav, ti judovski kralj! Trub.; dobro komu p. od Boga, C.; — 2) p. se, mittelst eines Gesuches bitten: p. se kam, proč, C.; p. se od vojaščine, um Befreiung vom Militärdienst bitten, Levst. (Nauk); tudi: p. si česa, Levst. (Podk.); — 3) verlangen: Bog bode račun prosil, C.; luknja (v strehi) krovca prosi, Jurč.
2812. prospẹ́šnost, f. die Gedeihlichkeit, die Ersprießlichkeit, Jan., nk.; — prim. prospešen.
2813. prọ̑ti, I. adv. 1) entgegen: p. iti komu, Krelj, Polj.; pridi meni proti! Trub.; ( prim. naproti); — 2) dagegen; p. govoriti, dagegen sprechen, Cig.; — 3) den einzelnen Fällen entsprechend, einzelnweise: p. plačevati, jede Lieferung besonders bezahlen, Cig.; p. si kaj napravljati, sich etwas für jeden einzelnen Bedarfsfall anschaffen (sich nicht für eine längere Zeit mit einem Vorrath davon versorgen); ( prim. sproti); — II. prọ̀ti, praep. c. dat. kaže 1), kam je kaj namerjeno: in der Richtung nach, -wärts; proti domu iti, heimwärts gehen; proti Ljubljani se peljati; proti nebu pogledati; proti severu, proti jugu; proti solncu, mittagwärts, V.-Cig.; ima roke proti sebi (obrnjene) = er ist habsüchtig, C.; — proti koncu iti, zuende, auf die Neige gehen; — proti komu kaj reči, jemandem gegenüber eine Äußerung thun; proti tebi nimam skrivnosti, für dich habe ich keine Geheimnisse; proti komu se grdo obnašati; — 2) bližino v časnem pomenu: gegen; proti večeru, proti mraku, proti koncu leta; — 3) razmerje: im Vergleich mit —; kaj sem jaz proti tebi! kaj je 10 let proti večnosti! — im Verhältnis zu —: vsak proti svoji moči, Levst. (Rok.); proti svoji potrebi, Levst. (Nauk); proti sebi, gegen einander gehalten, Jan.; verhältnismäßig: proti sebi je mleko draže prodal od masla, Polj.; proti sebi velika vsota, eine verhältnismäßig große Summe, Levst. (Pril.); eno proti drugemu, relativ, C.; dve proti štirim je kakor šest proti dvanajstim, zwei zu vier verhält sich wie sechs zu zwölf, Met.; — proti temu, unter der Bedingung, Podkrnci- Erj. (Torb.) i. dr.; — 4) nasprotno mer: in der Richtung gegen, wider: proti vetru, wider den Wind; proti vodi, wider den Strom, stromaufwärts; — na proti = naproti: na proti iti, entgegengehen; — proti moji volji, wider meinen Willen; proti zapovedi, gegen das Gebot; — ( c. gen.: proti česa, ogr.- C.); — III. praef. (v novejšem knjištvu po nem.): Gegen-: proticesar, protikandidat.
2814. prǫ́tje, n. coll. Ruthen, Gerten; iz protja koše in jerbase pleto, Polj.; — das Reisig, Cig.; črez bukova drva po protje hoditi, Rib.- M.; — das Faschinenwerk, Cig.; = zvezano p., Levst. (Močv.).
2815. prǫ́žən, -žna, adj. spannkräftig, elastisch, Cig., Jan., Cig. (T.), Tuš. (B.), Sen. (Fiz.), nk.; prǫ̑žna smola = kavčuk, Vrt.; — mit einer elastischen Feder versehen: prožna tehtnica, die Federwage, Cig. (T.); prožna zaklopnica, das Federventil, Cig. (T.); prožno šestilo, der Federzirkel, Cig. (T.).
2816. pŕšati, -ím, vb. impf. = pršeti, Cig., C., Gor.
2817. prtnę̑n, adj. = prten, Z., Dol., BlKr.- Let.; — pride še eden kmet, ves prtnen in okoren, Jurč.
2818. prvẹ́nəc, -nca, m. 1) der Erstling, Mur., Cig., Jan., nk.; der Erstgeborne: kraljev p., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) der Waldmeister (asperula odorata), = dišeča perla, Cig., Tuš. (R.); (morda nam. perlenec?).
2819. psīhičən, -čna, adj. dušen, psychisch, Cig. (T.).
2820. psiholōg, m. = dušeslovec, der Psycholog.
2821. psihologı̑ja, f. dušeslovje, die Psychologie.
2822. 1. púhati, -ham, -šem, vb. impf. starken Hauch ausstoßen, schnauben, blasen; mačka puha, die Katze pfaucht; puhajoči žrebec, Glas.; p. od zlobnosti in srda, Dalm.; veter puše, C., vzhŠt.- Pjk. (Črt.), kajk.- Valj. (Rad); — tobak p., schmauchen, Mur., V.-Cig., Jan., C.; trobento p., die Trompete blasen, ogr.- C.; — mit der Flinte schießen, vzhŠt.- C.; — sich schnell bewegen, herumschießen, Cig., Jan.
2823. púhəł, -hla, adj. viel leeren Raum enthaltend, schwammicht; puhla repa; p. les, schwammichtes Holz; puhla pšenica, wenig kerniger Weizen, Mur.; — dumpf (vom Schall), C.; — gehaltlos, leer; puhla glava, ein leerer Kopf; puhla modrost, puhle besede.
2824. pȗstən, -stna, adj. Fastnachts-, Faschings-: pustni vtorek, pustne šeme, pustne zabave.
2825. pustíti, -ím, vb. pf. lassen: p. koga, jemanden irgendwohin gehen lassen; pusti nas na vrt! nas ne pusti nikamor iz hiše; pusti muho na dlan: ona zleti v brado = wenn man ihm einen Finger gibt, will er gleich die ganze Hand haben, Cig.; = pusti mačka na polico: kmalu bo pod polico, Cig.; p. se, sich begeben: p. se v beg, Trub.; h Kristusu se je pustila in rinila, Krelj; — fahren lassen: p. kaj iz rok; dušo p., die Seele aushauchen, Cig., Dalm.; vodo p., harnen, Cig.; kri p., Blut lassen, Cig.; kokoš v jesen pusti perje = misi se, ogr.- Valj. (Rad); iz službe p. koga, aus dem Dienste entlassen, Jan.; barvo p., abfärben, Cig.; — nicht hindern; p. koga, da kaj stori, p. koga ali kako reč, da se z njim ali z njo kaj zgodi; p., da se povre, durch Kochen eindicken lassen; p. vodo, da se ogreje, ali: p., da se voda ogreje; p., da voda odteče; pusti ga, naj dela, kar hoče! brado p. rasti, den Bart wachsen lassen, Cig.; leteti p. čoln, Preš.; — zulassen: ne bom pustil, da bi prišlo do tega; ich werde es nicht dazu kommen lassen; — in dem Zustande lassen, in welchem sich jemand, etwas befindet; pusti me! lass mich! na cedilu p. koga, jemanden im Stich lassen; p. koga v stiski, einen zappeln lassen, Cig.; otroke same doma p.; p. kaj, kakor je; duri odprte p., die Thür offen lassen; obleko na sebi p., das Kleid anbehalten; vzadi p. koga, jemanden überholen; p. njivo v ledino, za pašo, den Acker als Lehde liegen lassen, Cig.; p. polje v puščo, das Feld veröden lassen, Cig.; v nemar p. kaj, etwas unbeachtet lassen, vernachlässigen; pri miru (z mirom) p., in Ruhe lassen; mrzlica ga je pustila, das Fieber hat aufgehört; — p. komu kaj; tako po ceni ti ne morem p. takega blaga; p. komu življenje, jemanden am Leben lassen, Cig.; p. komu na voljo, jemandem freistellen; — = dati, erlauben: ne puste vam v druščino hudobnih ljudi ( namr. iti), Ravn.- Valj. (Rad); — übrig lassen: p. komu same kosti, nič mi ni pustil, vse je sam pojedel; — von etwas ablassen, etwas aufgeben; pustimo to! p. pijančevanje; p. delo, službo; svoje misli ne p., von seiner Meinung nicht abgehen.
2826. pȗstnik, m. 1) der Faschingsnarr, Jan., M.; — 2) = februar, Jan. (H.); (= sušec, Vrt.).
2827. rábiti, -im, vb. impf. 1) gebrauchen, benützen, anwenden; ne rabi me, er kann mich nicht brauchen, Svet. (Rok.); — behandeln, umgehen: Opomni ga —, Kak z vjetimi Valjhun srditi rabi, Preš.; r. z jezikom, Levst. (Zb. sp.); — 2) verwendet werden, brauchbar sein, dienen; r. komu v kaj, jemandem als etwas dienen, Levst. (Pril.); to mi ne rabi, davon kann ich keinen Gebrauch machen, Jan.; kaj ti to rabi? wozu dient dir dies? Gor.- M.; ta mreža mi rabi uže pet let, Gaziče na Krki- Erj. (Torb.); šiškova obara rabi v barvariji, Erj. (Min.); — taugen, nützlich sein, Cig., Jan.; — 3) = delati, Habd.- Mik.; Kaj rabiš? = kaj delaš? BlKr.
2828. ràd, ráda, adj. 1) froh, Cig., Jan., BlKr.; rad sem, Cig.; rad sem te videti, rada sem bila pošiljati te v šolo, radi smo, ako prideš vsak dan, Solkan- Erj. (Torb.); jaz bi že rad bil, če bi mi pomagal, Npr.- Kres; rad biti česa, V.-Cig.; vse ga je bilo rado, Erj. (Izb. sp.); r. za kaj, für etwas eingenommen: To betvo pesmic vam podam, Ki ste za pesmi radi, Slom.; — 2) gern (le nom.), rad bi, ich möchte, ich wünschte; radi bi, da bi naši bravci spoštovali našega mladega prijatelja, Str.; rad bi, da kupiš, Erj. (Torb.); kaj bi rad? was möchtest du gerne? was wünschest du? kruha bi rad; rad bi znal, vedel, čital, jedel; — rad spim, jem, govorim; sestra rada bere; dete rado spi; rad vzameš, ako ti pes na repu prinese, Npreg.- Levst. (Rok.); rad imeti, gerne haben ( germ.); bodi, kakor je samo rado, es mag gehen, wie es will, Levst. (Rok.); — rado = koli: kamor rado, C.; naj bo mrzlo, kakor rado, vzhŠt.- Pjk. (Črt.); — rad sem znati = rad bi znal, kajk.- Mik.; radi bi bili spolniti, ogr.- C.; — rado, gern, Schönl., Kast., nk.; — iz rade volje, aus freiem Willen, Mur.; — 3) r. biti komu, jemanden lieben, gern haben; radi smo si, vzhŠt., ogr.- C.; brat je sestram rad, vzhŠt.- C.; Oba (oča in mati) sta mi rada, Npes.-Vraz.
2829. rájtati, -am, vb. impf. 1) = računati; — 2) = misliti; kaj rajtaš? = kaj misliš? Celovška ok.; gedenken: jutri rajtam v mesto iti; — 3) r. se, sich besprechen, Mur., vzhŠt.- Kres; — prim. bav. raiten.
2830. ráka, f. 1) die Gruft, Habd.- Mik., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad); obiteljska r., die Familiengruft, Levst. (Nauk); — 2) pl. rake, das Mühlgerinne, der Mühlgang, Mur., Cig., Jan., Gor., Notr.; — pokrit jarek, po katerem je voda napeljana v kakšen kraj, die Tole, Cig., Idrija; — prim. lat. arca; nem. die Wasserarche = ein Gerinne.
2831. rȃst, m. = rast f. 1) das Wachsthum: r. vaše vere, Jap. (Sv. p.); — 2) der Wuchs, die Gestalt, (lepega) rastu, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); — 3) po rastu klati les, das Holz nach der Mitte spalten, Cig.
2832. rȃstje, n. 1) das Wachsthum: debelca so v najlepšem rastju, Jarn. (Sadj.); — 2) das Gewächs, die Pflanze, Cig., Jan., DZ.; — coll. die Vegetabilien, das Pflanzenreich, Cig., Jan.
2833. rȃt, adv. genug: rat imam, ("od starejšega nem. "rat" [zdaj = Vorrath], die Fülle, der Reichthum"), Kot (na beneški meji)- Erj. (Torb.).
2834. rátən, -tna, adj. 1) gedeihend, žito je ratno, Erj. (Torb.); — dick, Cig., Jan., M.; — gut: ti nisi nič ratnejši od njega, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) trotzig, Jan.; "glej, kako ratno gre!" (rekše, po koncu, moški), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. nem. gerathen = gedeihen.
2835. ravnáti, -ȃm, vb. impf. 1) eben machen, ebnen; grudje v vinogradu r., C.; perilo r., die Wäsche vor dem Plätten flach zusammenlegen, vzhŠt., BlKr.; sukno v pole r., Cig.; — ( pren.) r. se, sich gütlich vergleichen, Svet. (Rok.); — 2) gerade richten: palice r.; — gehen heißen: k maši, h kosilu r. koga, Npes.-K.; r. se kam, sich zu gehen anschicken; r. se na pot; Marija se od nas ravna, Npes.- Jan. (Slovn.); r. se na ples, sich zum Tanze anschicken, Preš.; k dežju se ravna, es ist ein Regen im Anzuge, Met.; r. se k smrti, C.; — lenken: konje, ladjo r.; plug r., Danj. (Posv. p.); leiten; Vse ravna le božja moč, Danj. (Posv. p.); ljudi k Bogu r., Ravn.; počutke od pozemeljskega k nebeškemu življenju r., Kast.; — r. se, sich richten; r. se po kom (čem); mlajši se ravnajo po starejših; po postavah se r.; kazen naj se ravna po pregrehi; — 3) aufziehen, züchten; r. kokoši, krave itd., Goriš.- Erj. (Torb.), Štrek.; koliko živine ravnate? Kras- Štrek. (Let.); r. trto, den Weinbau treiben, Cig.; — r. truplo, für den Leib sorgen, Jsvkr.; — r. se, gedeihen, Gor.; to otroče se ne bo ravnalo = umrlo bo, Goriš.- Erj. (Torb.); — 4) in Ordnung bringen: gredo ženitovansko pismo ravnat, Glas.; — bereiten: gosti r., Jsvkr.; — 5) žito r., t. j. z rešetom čistiti, Cig., Dalm., Kras, Goriš.- Štrek. (Let.); — 6) thun: kaj ravnaš? was machst du? Polj., Tolm.- Štrek. (Let.); handeln; prav, pošteno, krivično r.; — umgehen: grdo, lepo r. s kom.
2836. razbásati, -bȃšem, vb. pf. 1) ausladen, entladen: puško r., Cig., Jan.; — 2) r. se, stolz thun, Zilj.- Jarn. (Rok.).
2837. razbẹ́liti, -im, vb. pf. glühend machen, glühendheiß machen; železo r.; razbeljena peč; — r. se, glühend werden, glühendheiß werden; — razbeljen, stark erhitzt; ves razbeljen je prišel; ( pren.) zornig, C.
2838. razbíjati, -am, vb. impf. ad razbiti; 1) zerschlagen; kamenje r.; — kovino r., das Metall quetschen, mit dem Hammer ausdehnen, Cig.; volno r. = raztepavati, Cig.; — r. se, brechen (o valovih), Cig., Jan.; — 2) poltern, lärmen; kaj tako razbijaš? po glavi mi razbija, es tobt mir im Kopfe, Cig.; — kruh po njem razbija = der Hafer sticht ihn, Cig.
2839. razbístriti, -bı̑strim, vb. pf. aufklären, Cig., Jan., nk.; razbistren kmet, Vrtov. (Km. k.); r. vse, česar je treba vedeti, die nöthigen Aufklärungen geben, Levst. (Nauk); — r. se, sich klären: neizvestnost našega položaja se mora razbistriti, SlN.
2840. razbúhati, -bȗham, -šem, vb. pf. 1) zerpochen, zerschlagen, Cig.; — 2) razbuháti se, aufschwellen: r. se v napete besede, Levst. (Zb. sp.).
2841. razčésati, -čę́šem, vb. pf. auseinanderkämmen, auskämmen; r. si lase.
2842. razdȃvək, -vka, m. = trošek, die Ausgabe, Cig.
2843. razdirljìv, -íva, adj. 1) parteisüchtig, Jan. (H.); — 2) = razrušen, zerstörbar, Cig.
2844. razdíšati se, -ím se, vb. pf. den Duft verbreiten, Cig., M.; bal sem se, da se nebi pečenka tovarišem pod nos razdišala, Jurč.
2845. razdráhati, -ham, -šem, vb. pf. Gebundenes lösen, lockern, r. se, locker werden (o obleki): (n)obenemu se pas ne razdraše od njegovih ledovij, Dalm.; razdrahan, schlumpig, Cig.; — prim. razdrasati.
2846. rázən, -zna, adj. verschiedener Art, verschieden; v razne kraje pošiljati; na razne načine izkušati; — razno, = narazen, auseinander, Danj.- M., ogr.- C.; raziti se razno, Vrt.; po raznem, po razno, zerstreut: snopje še po raznem (po razno) leži, C.
2847. razglásiti, -im, vb. pf. 1) bekannt machen, verlautbaren; — den Ruf verbreiten, unter die Leute bringen, Mur., Cig., Jan.; skrivnosti svojega prijatelja r., Škrinj.- Valj. (Rad); razglašen biti, verrufen sein, Cig.; — r. se, bekannt werden, unter die Leute kommen, Cig., Jan.; treba, da se stvar obče razve in na široko razglasi, Levst. (Nauk); Pevec razglašene slave, Preš.; — za svetnika r., heilig sprechen, Cig., Jan.; za mrtvega r., als todt erklären, Cig.; — 2) verstimmen, Cig.; razglašen, verstimmt, C.; — tudi: razglasíti, -ím.
2848. razglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besichtigen, besehen, durchmustern: r. svoje goste, Krelj; natančneje (tanje) si r. koga, Jurč., Levst., LjZv.; razgledal si je prestrašeno množico, LjZv.; recognoscieren: r. deželo, Dalm.; — r. se nad čim, über irgend etwas eine Betrachtung anstellen, Jsvkr.; — 2) r. se, sich umsehen; r. se po svetu; — sich orientieren, Cig., Jan., Cig. (T.); da se komisija laže razgleda, zur leichteren Orientierung der Commission, DZ.; — 3) r. se, ins Sehen kommen, Cig.
2849. razhòd, -hǫ́da, m. 1) das Auseinandergehen, M.; die Trennung, der Abschied, Cig.; — die Divergenz, ( math.) Cig., Cig. (T.); — 2) = trošek, der Verbrauch, Cig. (T.); v tej dobi ima telo mnogo več prihoda nego razhoda, Erj. (Som.); ( stsl., rus.).
2850. razjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) vom Pferde steigen: vštric koče razjašejo, Jurč.; r. konja, C., Levst. (Rok.), Vrt.; — 2) r. se, sich abreiten, Cig.
2851. razkísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. 1) durchsäuern, Cig.; — r. se, durchsäuert werden, Cig.; — 2) desoxydieren, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
2852. 1. razklẹ́pati, -klẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad razkleniti; aufschließen, öffnen, lösen; — usta se mu do ušes razklepajo, LjZv.
2853. razməníšiti, -ı̑šim, vb. pf. (einen Mönch) säcularisieren, Cig.; razmenišen redovnik, DZkr.
2854. razmŕščiti, -im, vb. pf. zerzausen; razmrščen ( nav. razmršen), zerzaust.
2855. raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.
2856. razpásati, -pȃšem, vb. pf. den Gürtel abnehmen, abgürten: r. koga, Mur.; — r. se, sich abgürten, Mur.
2857. razpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) auseinanderblasen; veter je pleve razpihal; — ogenj r., das Feuer anfachen; — 2) r. se, die Blüte entfalten: odletel bo popek, preden se razpiše, Cv.
2858. razpísati, -píšem, vb. pf. ausschreiben, Cig., Jan.; r. službo, delo, nk.
2859. razpláti, -pǫ́ljem, vb. pf. auseinanderschöpfen, Mur.; — zertheilen: angel božji je doli prišel v peč in plame razplal, Ravn.

   2.260 2.360 2.460 2.560 2.660 2.760 2.860 2.960 3.060 3.160  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani