še (2.601-2.700)

2601. posíliti, -sı̑lim, vb. pf. überwältigen; spanje človeka posili, Z.; smeh, kašelj me je posilil, ich musste lachen, husten, Z., jvzhŠt.; bezwingen, Mur., Cig.; p. mesto, die Stadt zur Übergabe zwingen, Cig.; — nothzüchtigen: p. devico, Mur., Cig., Jan.; — einen Zwang anthun, nöthigen; p. koga k čemu, Cig.; — aufnöthigen, aufdringen: p. komu kaj, Cig., Jan.; = p. koga s čim, Cig.; — erzwingen, Cig., Jan.; posiljen jok, Z.; — p. se, sich zwingen, Cig.; p. se pri jedi, sich zum Essen zwingen, jvzhŠt.; p. se v smeh, gezwungen lachen, Erj. (Izb. sp.).
2602. poslušljìv, -íva, adj. = poslušen, folgsam, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
2603. poslȗtək, -tka, m. die Nachricht: ni še nič poslutka, da bi mu bilo bolje, man hört noch nichts von einer Besserung seines Zustandes, Gor.
2604. posmoję́nka, f. nekakšen nizek, prepečen, s smetano pomazan kruh, Gor.; — prim. potlačenica.
2605. posnę̑mək, -mka, m. 1) der Abhub (der Karten), Jan.; — 2) posnemki = smeti, ki pri ravnanju žita o mlatvi na površju ostajajo v rešetu, Kras; — 3) das Nachgebildete, das Nachgeahmte, die Nachbildung, die Nachahmung, Cig., Jan., DZ.; die Copie, Cig., Jan., C.; potrjeni posnemki pramere, DZ.; — eine nachahmende Gestalt, Erj. (Min.), Cig. (T.).
2606. posnę́ti, -snámem, vb. pf. 1) von der Oberfläche wegnehmen: abschöpfen; p. smetano, pene, tolščo; p. mleko, die Milch abrahmen; posneto mleko, abgeschöpfte, abgerahmte Milch; — wegraffen: posvetne razlake nas v pogubljenje s svojimi valovi posnamejo, Ravn.- Valj. (Rad); — fechsen: s te njive sem letos prvič posnel, Lašče- Erj. (Torb.); — abheben ( z. B. Karten im Spiel), Cig., Jan.; — rob, ogle p., abfassen ( z. B. mit dem Hobel), Cig.; postranske veje z ostrim nožem gladko p., Pirc; mrvico mrtvega roga (na kopitu) p., Levst. (Podk.); p. suknjo, den Rock beschneiden, Cig.; voda je breg posnela (hat abgespült), Cig.; — entnehmen: iz tega lahko posnamemo, Ravn.- Valj. (Rad); iz tvojega pisma sem posnel, Cig., nk.; — einen Auszug machen, excerpieren, Cig., Jan.; — zusammen fassen, p. jedro, najimenitniše reči, Cig.; — abstrahieren, Cig., Jan.; posnet, abstract, C.; — 2) nachbilden, copieren, Cig., Jan., nk.; — nachahmen, Dict.; Kar mat' je učila, Me mika zapet', Kar starka zložila, Jo lično posnet', Vod. (Pes.).
2607. pospísati, -šem, vb. pf. nacheinander schreiben: še nekaj pisem p., Zv.
2608. postáti, -stojím, vb. pf. ein wenig stehen bleiben, postoj malo! imam ti nekaj povedati; postoj še nekoliko! bleib noch ein wenig stehen! postoj, solnce, verweile noch, Sonne, Cig.; — innehalten, anhalten: p. z delom, Cig.
2609. postávati, -am, vb. impf. stehen zu bleiben pflegen: po poti povsod postavati in se ozirati, Trub.; — müßig herum stehen, faulenzen; kaj postavaš? ali nimaš kaj delati? jvzhŠt.
2610. postrǫ̑jba, f. dar, ki ga po dovršenem delu da gospodar delavcem, (kruh, sir ali kaj tacega), Podkrnci- Erj. (Torb.).
2611. posȗk, m. das Herumdrehen; to bo še posuk, da wird es noch eine Rauferei abgeben, Svet. (Rok.).
2612. posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
2613. poškẹ̑t, f. v kletvicah = šembran človek, šembrana reč: ti pošket ti! (reče se pri kaki neugodnosti), Dol.; pošket! petdeset let uže služim to hišo, Jurč.
2614. pošténje, n. 1) die persönliche Ehre, der gute Name; p. izgubiti; na moje poštenje! bei meiner Treue! Cig.; čast vašemu poštenju, mit Verlaub, Levst. (Rok.); — 2) die Ehrlichkeit; še je poštenja na svetu; — poštenjè, ogr.- Valj. (Rad).
2615. 1. pǫ́t, f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.- Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen ( fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras- Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj- Mik.; z ravnim potem, Trub.- Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potı̑, ogr.- Valj. [Rad]).
2616. pǫ́ta, f. die Fessel, Mur., Cig., C.; železne pote, Trub. (Psal.); s potami zvezan, Dalm.; naše pote in lance je raztrgal, ogr.- Valj. (Rad); — die Fußfessel für Pferde, Rib., SlGor.; konjske pote, (pute) Habd.
2617. potésati, -tę́šem, vb. pf. 1) beim Zimmern verbrauchen, verzimmern, Cig.; — 2) ein wenig (mit der Zimmeraxt) behauen.
2618. 2. potı̑rati, -am, vb. impf. ad potreti; 1) zerbrechen, Z.; — le malokateremu mlajšemu je to srce potiralo, Jurč.; — 2) krava se potira = poja se, Glas.; = zopet se goni (ker se je prvič ni bilo prijelo pleme), Lašče- Erj. (Torb.); (krava se potera, V.-Cig.).
2619. potı̑rki, m. pl. zadnje, najslabejše predivo, Ponikve na Št. Vidski gori- Erj. (Torb.).
2620. potláčiti, -tlȃčim, vb. pf. 1) zu Boden drücken, niederdrücken; medved je žito potlačil; človeka p., jemanden zu Boden strecken, Cig.; cene p., die Preise herabdrücken, Cig.; — zusammendrücken, plattdrücken, eindrücken; klobuk komu p.; potlačen nos; — fig. unterdrücken: ubozega p., C.; bewältigen, Jan.; sovražnik nas je potlačil, wir sind dem Feinde unterlegen, Cig.; — bolezen ga je hudo potlačila (hat ihn hart mitgenommen), Cig.; starost me je potlačila, Jurč.; — unterdrücken, vertuschen, Cig.; — 2) ein wenig niederdrücken oder zusammendrücken: le potlači malo, še boš obleke spravil v kovčeg; — p. se, sich senken, Cig.
2621. potółči, -tółčem, vb. pf. 1) niederschlagen, zerschlagen; toča je žito, vsa okna potolkla; sovražnika p., den Feind aufs Haupt schlagen; — ves potolčen je prišel domov (ganz zerschlagen); — 2) beklopfen, behämmern; kamen p.; — 3) ein wenig anschlagen, klopfen, pochen.
2622. potrẹbováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nöthig haben, bedürfen, brauchen; pomoči p.; potrebujem tvojega krsta, Ravn.- Mik.; kaj (česa) potrebuješ? koliko potrebuješ? vse, kar (česar) potrebujem; — 2) verlangen, fordern: p. od koga s kapitalom tudi obresti, Brdo ( Gor.)- Svet. (Rok.); dolžnost od nas potrebuje, C.
2623. potrę́sti, -trę́sem, vb. pf. 1) ein wenig schütteln o. rütteln; hruško p.; potreslo je vso hišo; p. koga za ušesa, jemanden bei den Ohren schütteln; z glavo p., den Kopf schütteln, Cig.; potresti se, eine Zeitlang zittern, erbeben; hiša se je potresla; — 2) ein wenig streuen; zrnje p. pticam; p. soli v juho; — bestreuen; s cukrom, z moko p. kaj.
2624. potrẹ́ti, -tárem, (-térem), -trèm, vb. pf. 1) durch Reiben verbrauchen, aufreiben, Cig.; — zermalmen, Cig.; — 2) brechen, beschädigen; bo pač kdo rad imel otroka, ki vse potare, Ravn.- Valj. (Rad); kolo se je potrlo, das Rad ist gebrochen; potrt (potren, Št.), gebrochen; — (moralisch) niederschlagen: to ga je zelo potrlo, ves potrt je; potrt, zerknirscht, Cig., Jan.; — ungiltig machen: pismo p., eine Urkunde umstoßen, BlKr.- M.; šego p., eine Sitte abbringen, C.
2625. potrpẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich gedulden, sich in Geduld fassen; le potrpi še nekoliko, kmalu bo bolje; kaj hočemo! človek mora potrpeti; — geduldig ertragen: vse p.; — 2) = utrpeti, entbehren, C.; laže je vina potrpeti nego kruha, Notr.
2626. povečę̑rjati, -am, vb. pf. das Nachtmahl verzehren; niso še povečerjali, sie sind mit dem Nachtmahl noch nicht fertig.
2627. povekšávati, -am, vb. impf. = povekševati, Mur., Cig., Habd.- Mik., ogr.- Valj. (Rad).
2628. povẹ̑łka, f. der Marienkäfer (coccinella septempunctata); otroci, našedši jo, jo nagovarjajo: Povej, povej povelčica, Kje je moja ljubica, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.
2629. povẹ́siti, -vẹ̑sim, vb. pf. 1) nacheinander aufhängen, Mur.; hängen lassen: vse rokovnjače p., Jurč.; — 2) hängen machen, senken: glavo, ušesa p., C.; vsi so povesili glave, Erj. (Izb. sp.).
2630. povíhati, -ham, -šem, vb. pf. aufstülpen, hinaufbiegen, M.
2631. povı̑j, m. = povoj: še v poviju biti, noch ein kleines Kind sein, C.; pọ́vij, Dol.
2632. povijálọ, n. 1) die Binde, C., ogr.- Valj. (Rad); — die Windel, C.; — 2) die Geburt, C.; od znošenja do povijala, Št.- Z.
2633. povikšávati, -am, vb. impf. = povišavati, poviševati.
2634. povišávati, -am, vb. impf. = poviševati, erhöhen; — p. se, sich erheben, sich rühmen, vzhŠt.
2635. povı̑tək, -tka, m. 1) das Wickelband (Fatsche): otrok še v povitku, C.; — 2) das Paket, DZ.; — 3) der Umschlag ( typ.), Cig. (T.); — der Bucheinband, C.; — 4) eine Art Speise (nekaj povitega), C.
2636. povlȃk, m. 1) der Anstrich, Cig.; — der Überzug: venec (zobni) zastira še trši póvlak, ki se sklenina imenuje, Erj. (Som.); — der Firnis, C., DZ.; — 2) póvlak, die Holzriese, na Gorjancih ( Dol.).
2637. povlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) nacheinander ziehen: v globočino pekla jih povlečejo, Jsvkr.; — 2) ziehend bearbeiten: z brano p., beeggen; brazde povlečeje z brano, Ravn.- Valj. (Rad); p. njivo, Dict.; — pšenico z valjenjem p., den Weizen einwalzen, Cig.; — 3) überziehen: gora je od dežja povlečena, C.; — Salomon je hišo povlekel s čistim zlatom, Dalm.; — 4) ein wenig ziehen; — p. črto, eine Linie ziehen, Cig. (T.); p. črno, široko progo, Žnid.; — 5) veter povleče, es kommt ein Windzug.
2638. povrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) abgähren; vino je povrelo; — 2) ein wenig sieden; naj še malo povre; — nachgähren, Cig.; — 3) p. se, durch Sieden an Volumen verlieren, einsieden; mleka se je veliko povrelo; — povreta (= gosta) kaša ( nam. povrela), Polj.; — 4) ein wenig aufsieden machen; mleko sem povrela in na mizo dala.
2639. povȓh, I. adv. 1) = po vrhu, obenhin, oberflächlich, Cig.; — 2) oben darauf, obendrein, dazu; še p. dati kaj; — II. praep. c. gen. über, außer, zu: povrh tega, zudem, außerdem, Mur., Cig., C.
2640. povȓhən, -hna, adj. = površen, Cig., Jan.
2641. povȓščina, f. = površek, Cig.
2642. površína, f. die Oberfläche, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. naše zemlje, Jes.; — der Flächeninhalt, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
2643. povȓšnji, adj. = površen 1), Cig.
2644. pozábiti, -im, vb. pf. vergessen; p. kaj, na kaj, koga, na koga; to sem že zdavnaj pozabil; p. nož na mizi; ta človek na vse pozabi; (na) Boga p., ne pozabi (na) mene; — p. česa, koga: moji soprniki so tvojih besed pozabili, Trub.; drugih p., Krelj; — pozabivši kaj storiti, aus Vergessenheit etwas thun, Cig., Jan.; — mož je že pozabil pisati (pisanje), der Mann hat schon das Schreiben verlernt, vergessen; — (ein Übel) verwinden, vergessen; vse bolečine p.; ni še pozabljeno; naj bo pozabljeno! ( praes. pozabodem: ne pozabodo, Levst. [Nauk]; v svoji samoti pozabode lehko vse, LjZv.).
2645. pozídati, -am, vb. pf. 1) nach und nach erbauen, Vrt.; pozidali so svoje hiše, LjZv.; — 2) bebauen, mit Gebäuden ausfüllen: p. selišče, Cig.; — 3) durch Mauern, Bauen verbrauchen: p. vse apno, kamenje, Cig.; p. veliko denarja, Let.
2646. poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.
2647. pozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. aufpicken, (Beeren) aufessen; kokoši so zrnje pozobale; dva grozda, peščico črešenj sem pozobal; — konj je ves oves pozobal.
2648. pozvoníti, -ím, vb. pf. ein wenig läuten, anläuten, mit der Glocke ein Zeichen geben; k maši p.; klingeln; pozvonil sem, pa nihče ni prišel odpirat.
2649. poželẹ́ti, -ím, vb. pf. p. česa, ein Verlangen nach etwas empfinden; poželel je vina; poželel je še enkrat videti očeta; — p. komu kaj, jemandem etwas anwünschen, Cig.
2650. požę́ti, -žánjem, vb. pf. mit der Sichel allmählich abschneiden, absicheln, abernten; vso pšenico smo požele.
2651. požrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. durch die Kehle in den Magen bringen, verschlucken; koščico, iglo p.; kar je ozinil, ni mogel p. = er vermochte nicht das Unternommene auszuführen, Mur.; — auffressen: vse p., da nič ne ostane; — verschwelgen, verprassen, Cig.; — verschlingen ( fig.): vojska je mnogo ljudi požrla; pravde so mu ves denar požrle; — verbeißen: jezo p., Cig.; verschmerzen, verwinden; tega ne morem p., Cig.; marsikatero grenko sem moral požreti, manch bitteres Wort musste ich einstecken; vse krivice p., Jap. (Prid.); — besedo p. = prelomiti; še nikdar ni dane besede požrl, DSv.
2652. požrljìv, -ljíva, adj. = požrešen, Cig.
2653. požŕtən, -tna, adj. = požrešen, Mur.- Cig., Jan., Glas.
2654. požvižgávati, -am, vb. impf. in Absätzen pfeifen: kos požvižgava v dolino, Zora; veter požvižgava memo ušes, Vrt.
2655. prȃh, prȃha, prahȗ, m. der Staub; p. ometati po sobi; prah je po cestah; na kolenih prah pometati pred kom, vor jemandem im Staube knieen, ZgD.; cvetni p., der Blütenstaub; zlati p., der Goldstaub; solnčni p., der Sonnenstaub: zdrobil te bom kakor solnčni prah; živi p., der Käsemilbenstaub, Cig., Z.; — das Pulver; p. za kašelj; zobni p., das Zahnpulver, Jan.; peneči p., das Brausepulver, Cig.; — das Schießpulver; = strelni p.; podkopni p., das Sprengpulver, DZ.
2656. 1. práha, f. der Ausflug (der Bienen), um sich zu sonnen, bes. der Hochzeitsflug der Bienenkönigin: matica še nima prahe (še ni oplemenjena), matica gre na praho, Levst. (Beč.).
2657. prāksa, f. izvrševanje svojega poklica, izurjenost v tem, die Praxis, nk.
2658. prāktičən, -čna, adj. izkušen, porabljiv, dejanski, praktisch, nk.
2659. prāktik, m. v kaki reči izkušen človek, der Praktiker, nk.
2660. prāktika, f. dejansko izvrševanje, die Praktik, die Praxis, Cig., Jan.; službena p., die Dienstespraxis, DZ.; zdravniška p., die ärztliche Praxis, DZ.
2661. 1. prȃskati, -am, vb. impf. 1) kratzen; kokoši praskajo po zemlji; pes praska po vratih; p. se za ušesi; za ušesi se boš praskal = du wirst es bereuen; — 2) = korakati: srčno dalje praska, Jurč.; = p. jo, Glas.
2662. 1. prašíti, -ím, vb. impf. 1) Staub erregen, stäuben; kaj tako prašiš? — sneg je prašil, Jurč.; — = p. se, sich wittern (o čebelah): s fafljami bodo tako naglo prašile, da jih bodeš komaj videl, Gol.; — 2) bestäuben, Cig.; lase p., die Haare pudern, Cig.; — p. se, sich bestäuben: im Staube baden, kokoši se prašijo, C.; — p. se, ausfliegen, sich wittern, sich sonnen (o čebelah), Cig.; ves dan se prašijo mladice, Levst. (Beč.); — 3) p. se, stauben, sich als Staub erheben; praši se po sobi, po cesti; vino se praši, der Wein perlt, BlKr., jvzhŠt.; (= vino praši, V.-Cig.).
2663. práti, pórjem, (pǫ́rjem), vb. impf. 1) (die Naht) trennen, Jan., Goriš.; obleko porjem, Ig (Dol.); p. se, aufgehen (von der Naht), sich auftrennen, Goriš.; — 2) p. se, heftig weinen, (tako jokati se, da bi se lahko razpral): kaj se porješ? pod Čavnom, Lašče- Erj. (Torb.).
2664. prátiti, -im, vb. impf. 1) = spremljati, begleiten, Cig., Mik.; — 2) schaffen: strani p. kaj, BlKr.; — p. se, sich auf den Weg machen: kam se pratiš? BlKr.
2665. pràv, adv. recht; p. si storil; p. je tako; p. mu je, es geschieht ihm recht; p. izračunati; prav, le idi! gut, geh nur! p. imaš, du hast recht; = genehm: če ti je prav; — p. biti, passen: suknja mi ni p.; — gehörig, tüchtig; p. natepsti koga; ali ste zopet p. razsajali? — so recht, ganz; p. pod nos pomoliti kaj; p. takšen je kakor brat njegov; p. zares, in vollem Ernste; p. sam, mutterseelenallein; p. nič, ganz und gar nichts; — gerade; p. zdaj; p. o božiču; p. ti si bil; o prav! ja freilich ( iron. = nein), Cig., Polj.; — recht, sehr; p. lep, p. dober, p. malo, p. zgodaj, p. rad; — p. za p., eigentlich, im Grunde; (= za prav, Jan.); — če prav = dasi, obwohl; — imeti svoj prav, seine Berechtigung haben.
2666. práviti, prȃvim, vb. impf. ( ad reči); sagen; nikomur tega ne pravi! debele p., Derbheiten sagen; smešne p., Anekdoten erzählen; pravi, da ni kriv; kaj mu greš to pravit! pravijo, da je bolan, man sagt, es heißt, er sei krank, er soll krank sein; kakor pravijo, dem Vernehmen nach; kaj praviš? was meinst du? — nennen, heißen: pravijo mi, ich heiße; temu hribu pravijo Vetrnik; pravijo mu gospod, man tituliert ihn mit Herr; ime mu je Štefan, pa mu navadno pravijo Štefak; er heißt Stephan, aber gewöhnlich nennt man ihn Štefak; to se pravi piti, das heißt trinken; — kako pravi mačka? wie macht es die Katze? Z., jvzhŠt.
2667. praznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nicht arbeiten, feiern, müßig sein, Cig., Jan., Trub., Mik., Dol.; faulenzen, M., Volk.; — 2) festlich begehen, feiern; p. svoj god, obletnico; — 3) Unzucht treiben, Habd.- Mik., ogr.- C., M.; šesta zapoved prepoveda, naj ne praznujemo, ogr.- Valj. (Rad).
2668. prè, adv. wie man sagt, wie es heißt, angeblich, Cig., Jan., vzhŠt.; ima pre denarje, man sagt, er habe Geld, Cig.; on je pre prišel, er soll gekommen sein, Mik.; (skrčeno iz: prejo = pravijo, C.; prim.: dosti jih je, prejo, poginilo, Hal.- C.).
2669. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
2670. prebásati, -bȃšem, vb. pf. überpacken, umladen, Cig., Jan.
2671. prebíjati, -am, vb. impf. ad prebiti; 1) durchschlagen; železo p.; toča prebija, es hagelt durch, Cig.; — brada ga že prebija (er bekommt schon den Bart), pa še nima pameti, Cig.; — p. na dvoje, entzweischlagen, Cig., Jan.; — 2) aufheben: eno drugo prebija, eines hebt das andere auf, Cig.; — compensieren, Cig. (T.), DZ.; p. dolg za dolg, Cig. (T.); — 3) = prebivati 1), ertragen: tak si, da te ni prebijati, Jurč.
2672. 1. prebíti, -bǫ̑m, (bǫ̑dem), vb. pf. 1) überstehen, aushalten, ausharren; ž njim ni moči p., es ist mit ihm nicht auszuhalten; prebil je vso grozo, Ravn.- Mik.; dosti hudega p., C.; p. s čim, mit einer Sache auskommen; z malim p., Cig.; lehko p. brez česa, Levst. (Pril.); — preskušnjo p., die Prüfung bestehen, DZ.; — 2) die Zeit zubringen, verleben, Cig., Jan.; cel dan v postu p., C.; p. v šalah in burkah, die Zeit mit Scherzen zubringen, Cig.; — 3) übrig bleiben, Meg., Jan., C., Boh., Vrt.; poberite kosove, ki so prebili, Trub.; on se bo obrnil k ostankom, kateri so še mej vami prebili iz roke asirskega kralja, Dalm.; prebil, übrig, Meg., Jan., C.; — ( praes. prebı̑jem, Št.).
2673. prebívati, -am, vb. impf. ad 1. prebiti (bom); 1) aushalten; kraljici uže ni bilo prebivati, Levst. (Zb. sp.); leiden, ertragen, C.; ni moči ga p., Svet. (Rok.); — auskommen, C.; ob vodi in suhem kruhu p., LjZv.; — 2) sich aufhalten, wohnen; na kmetih p.; ribe v vodi prebivajo; pod eno streho s kom p.; po vaseh prebivajo kmetje, po mestih gospoda in rokodelci; — 3) übrig bleiben, übrig sein, C., Levst. (Pril.); le-ti bodo vsi jesti zadosti imeli, in bode še prebivalo, Trub.; nič časa mu ni prebivalo, Zv.; — überflüssig sein, C.; meni kaj prebiva, ich habe an etwas Überfluss, V.-Cig.; — potok prebiva, der Bach läuft über, C.
2674. preblagorǫ̑dje, n. Vaše p.! Euer Hochwohlgeboren! nk.
2675. preblȃtən, -tna, adj. zu kothig; preblatno je, ne morem iz hiše.
2676. prebǫ̑gati, -am, vb. pf. sich ungehorsam zeigen: očeta nikoli ne preboga, er gehorcht dem Vater immer, Lašče- Levst. (M.); Moj sin me nikdar še prebogal ni, Npes.-K.; — prim. (u)bogati.
2677. prebráti, -bérem, vb. pf. 1) durchklauben, sichten; grah p., Cig.; pšenica je čista, kakor da bi jo bili golobje prebrali, C.; gozd p., den Wald aushauen, durchsichten, Cig.; — prebran, ausgesucht, vorzüglich, Jan., C.; prebrana večerja, C.; — 2) (etwas Besseres) auswählen; le si preberi, če si moreš, triff eine bessere Wahl, wenn du kannst, Z., jvzhŠt.; na tujem si nič ne prebereš, in der Fremde wirst du dein Los nicht bessern, Z., jvzhŠt.; — 3) p. se, die Fassung wieder gewinnen, sich fassen, sich sammeln, Cig., Jan., Cig. (T.); — 4) durchlesen: p. knjigo, pismo.
2678. prebrísati, -brı̑šem, vb. pf. 1) durchstreichen, Cig., Z.; — 2) prebrisan, pfiffig, gescheit; prebrisana glavica, ein gescheiter, feiner Kopf.
2679. precvẹ́tati, -am, vb. impf. ad precvesti; 1) aufblühen, erblühen, Cig., C.; Od prevelicega veselja Precvetati je začela (jablanica), Npes.-K.; Lepo nam precveta, Še lepše diši (lipa), Npes.-Vraz; — 2) fortblühen, M.
2680. precvẹtováti, -ȗjem, vb. impf. = precvetati, Jan.; Kaj mi lipica precvetuješ? Npes.-Schein.
2681. prečésati, -čę́šem, vb. pf. 1) durchkämmen; — durchstriegeln; — 2) von neuem oder anders kämmen; p. se, sich anders kämmen; — von neuem krämpeln, aufkrämpeln, Cig.; volno p., Cig.; — von neuem striegeln, aufstriegeln, Cig.
2682. predhǫ̑dnica, f. die Vorläuferin: zvezda p. boljše bodočnosti, Zora.
2683. predíhati, -dı̑ham, -šem, vb. pf. durchhauchen, Cig.
2684. predósti, adv. übergenug, überaus viel: p. so imeli pšenice, SlN.
2685. predpásati, -pȃšem, vb. pf. (vor den Unterleib) binden, vorbinden, Mur., Cig., Jan.; p. se, eine Schürze vorbinden, Jan. (H.).
2686. predpísati, -šem, vb. pf. vorschreiben, Mur., Jan., nk.; — po nem.
2687. predrẹ́ti, -dérem, -drèm, vb. pf. 1) durchreißen, durchbrechen; voda je jez predrla; zid, vrata p.; danka predrta! unersättlicher Vielfraß! Dol.; — durchbohren: p. koga z mečem; trebuh komu s sulico p.; — predrt, mit einem Leibschaden behaftet, C., Dalm.; — ( fig.) to mi je srce predrlo; — (ein Geschwür) aufstechen; p. tvor; — p. se, sich durch einen Riss öffnen, sich aufreißen; jez se je predrl, der Damm ist ausgebrochen, Cig.; led se je predrl, das Eis ist eingebrochen, Cig.; aufbrechen (von Geschwüren): tvor se mi je predrl; — 2) hindurchdringen; svinčenka ni predrla, Cig.; voda je v hlev predrla, das Wasser ist in den Stall eingedrungen, Cig.; p. skozi vrste sovražnikov, durch die Feinde brechen, Cig.; tihi um, dobra, sveta volja najpred do resnice predereta, Ravn.- Valj. (Rad); — 3) predrt, = presnet, verwünscht, verdammt; predrta reč! Z.; dekle mu je predrto všeč, SlN.
2688. predrobíti, -ím, vb. pf. 1) durch und durch zerbröckeln, zermalmen: p. komu žile in kosti, Jurč.; — 2) p. se, bröckelnd hindurchfallen, durchbröckeln, Cig.; — 3) neuerdings zerbröckeln: nasuto kamenje še enkrat p.
2689. preglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) durchsehen, revidieren; p. knjigo, račune; visitieren, untersuchen; šolo p.; durchmustern; vojsko p., Cig.; — überblicken, überschauen; ni moči vsega polja p.; — 2) p. komu kaj, jemandem etwas nachsehen ( z. B. eine Schuld o. Strafe); on tebi ne bode pregledal, Schönl.; — 3) p. se, sich versehen, Cig., Jan., C., Dalm.; — kdor se pregleda, zaigra, versehen ist verspielt, Cig.; — 4) = izpregledati, sehend werden, Mur., C., Dalm.; — zur Erkenntnis gelangen: čas bo prišel, ko boste pregledali, Burg.
2690. preglušljìv, -íva, adj. übertäubend: preglušljivo vršenje, DSv.
2691. pregnáti, -žénem, vb. pf. 1) hindurchtreiben, Cig.; — 2) vertreiben; p. koga iz hiše, jemanden aus dem Hause verstoßen; p. sovražnika iz dežele; p. ptiče s streljanjem; s pikanjem in zbadanjem goste krčmarju p.; mrčes s kako rečjo p.; — p. si kako bolezen s čim; žejo si p.; p. skrbi; — 3) übermäßig treiben, übertreiben; živino, konje p.; — übermäßig anstrengen, überspannen, Cig. (T.); — in einer Sache über das Maß hinaus gehen, übertreiben, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — p. se, sich über die Kräfte anstrengen, sich überarbeiten, Cig., Jan., C.; p. se z učenjem, Cig.; — pregnan, übertrieben, überspannt, extrem, Cig., Jan., M.; pregnana kritika, die Hyperkritik, Cig. (T.); pregnano umetovanje, Zv.; pregnano, außerordentlich, allzusehr, C.; — hochmüthig, Mur., Danj.- M.; — 4) pregnan, "durchtrieben", pfiffig, geschickt; na vse pregnan, zu allem geschickt, C.; — schalkhaft, boshaft, Cig., Boh.; pregnani ljudje, Krelj.
2692. pregovȃrjati, -am, vb. impf. 1) reden, fabeln, Notr.; kaj tu pregovarjate? Trub.; — 2) widersprechen, raisonnieren, hadern, Mur., Cig.; kaj zmerom pregovarjaš? jvzhŠt.; — p. se, einen Wortwechsel haben, disputieren, streiten, Mur., Cig., C.; kregali so se ali pregovarjali, Krelj; p. se s svojo ženo, Zv.; p. se in pričkati s kom, LjZv.; mi se o tem ne bomo nič pregovarjali, DSv.; — 3) zu überreden oder umzustimmen suchen: p. komu kaj, jemandem etwas auszureden suchen, Svet. (Rok.); — 4) p. komu kaj, jemandem etwas vorwerfen: p. komu hrano, Ig (Dol.).
2693. pregrábiti, -grȃbim, vb. pf. 1) durchrechen, überrechen; senožet p., Cig.; — 2) mit Rechen zubringen: ves dan p., Cig.; — 3) (von einem Orte an einen andern) überrechen, Cig.; — nochmals rechen, überrechen; šestkrat na dan p. otavo; — 4) weghaschen, Cig.
2694. pregrízniti, -grı̑znem, vb. pf. 1) mit einem Biss durchdringen, durchbeißen, entzweibeißen; otrok skorjo težko pregrizne; — 2) besedo p. = nagajivo ali zlobno odgovoriti komu, zasukavši njegovo besedo v drugačnem zmislu, nego jo je on izrekel, Kr.; den Sinn eines Wortes verdrehen, Mur., Met.; na pregriznjeno besedo se še bolj ostra reče, Jap. (Prid.); (tudi: sein Wort brechen, Cig.; prisego p., den Eid brechen, Vod. [Izb. sp.]).
2695. prehȃjati, -am, vb. impf. ad preiti, prehoditi; 1) durchschreiten, durchwandeln, Cig., Jan.; ves svet p., Cig.; ravan p., Levst. (Zb. sp.); skozi naše dežele so pogostoma prehajale soldaške tolpe, Erj. (Izb. sp.); — anwandeln; strah me prehaja, C.; zelena in rdeča me prehaja, ich wechsle die Farben, C.; ena težava za drugo jih prehaja, Škrb.- Valj. (Rad); — 2) (von einem Orte zum andern) hinübergehen; p. na ono stran, Cig.; p. od roda na rod, sich forterben, Cig.; sich fortpflanzen, Jan., (o bolezni) Cig.; svetloba prehaja iz enega sredstva v drugo, Žnid.; — ves čas p., immer müßig umhergehen, C.; p. se, hin und her gehen, sich ergehen = izprehajati se, Mur., Cig.; napihnjen se prehaja, Guts. (Res.); ne dela, temuč sem ter tja se prehaja, Jsvkr.; p. se po svetu, umherwandern, Cig.; — 3) die Form ändern, übergehen, Cig.; p. v ravan, sich verflachen, Cig.; barve prehajajo ena v drugo, die Farben verlaufen, Cig.; — 4) vorübergehen, passieren, Cig., DZ.; — vergehen, Cig., Jan., C.; dnevi prehajajo, C.; čas je že prehajal, es war bereits über die Zeit, Mur., Cig.; — 5) p. koga, jemandem im Gehen zuvorkommen, Cig.; — übersteigen ( fig.), Jan.; — moja ura prehaja, meine Uhr geht vor, jvzhŠt.
2696. preíti, preídem, ali: préjti, préjdem, vb. pf. 1) durchgehen, durchwandeln, durchwandern; veliko dežel p.; kako pot p., einen Weg zurücklegen, Cig.; človek v enem dnevu veliko prejde, jvzhŠt.; Nocoj bode prešel tri črne gore, Npes.- Mik.; prešla sva vrtec, Zora; — anwandeln, ergreifen, Jan. (H.); otožnost me preide, Z.; — 2) hinüber gehen; p. na ono stran, Cig.; ne morem p. črez blato, Cig., jvzhŠt.; kadar so bili že vsi prešli, so jih rekli s šibami tepsti, Kast.; — p. komu v roke, in jemandes Hände übergehen, DZ.; bolezen preide na koga (versetzt sich), Cig., (vererbt sich), Jan.; — 3) die Form ändern, übergehen: v hribce p., sich hügeln, Cig.; p. v kaj, sich in etwas auflösen, Cig.; — 4) vorübergehen; ni več videti vojakov, so že prešli, jvzhŠt.; — fortgehen, verschwinden; nekam je prešel, da nihče ne ve, kam = er ist verschollen, Cig., jvzhŠt.; prejde tako, kakor je prišel, Navr. (Let.); moje reči so mi nekam prešle, meine Sachen sind mir abhanden gekommen; — verloren gehen, zugrunde gehen, ogr.- C.; vergehen; dan za dnevom prejde; leto je prešlo, ein Jahr ist vorüber; čas mi je prešel, da sam nisem vedel, kako; (čas življenja) preide, kakor senca, Škrinj.- Valj. (Rad); veličanstvo hudobnih prejde enako jutranjemu oblaku, Ravn.- Valj. (Rad); to samo od sebe preide, kakor je prišlo, das heilt von selbst, Cig., jvzhŠt.; — še prejde, es lässt sich noch halten, Cig.; es geht noch an, jvzhŠt.; — 5) im Gehen zuvorkommen, Cig., C.; p. koga: prešel ga je, er ließ ihn hinter sich, Cig.; tebe lahko prejdem, jvzhŠt.
2697. preizkúsiti, -kȗsim, vb. pf. durchprüfen, prüfen, Mur., Cig., Jan.; erproben, Mur., Cig., Jan.; preizkušen, erprobt, bewährt, Cig., Jan.; preizkušena mera, geaichtes Maß, Levst. (Nauk); — ( nav. preskusiti; prim. izkusiti).
2698. preizkušávati, -am, vb. impf. = preizkuševati, Mur., Cig., C.
2699. prejȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durchreiten; p. mesto; — 2) konja p. = z ježo presiliti, ein Pferd übermäßig reiten, Cig.; — 3) konja p., ausreiten, um das Pferd Bewegung machen zu lassen, Kr.; — p. se, einen Spazierritt machen, Cig.
2700. prejasníti, -ním, vb. pf. p. si kaj = razbistriti si misli o čem: predno rečem zadnjo besedo, treba si je stvar še prejasniti, Erj. (Torb.).

   2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701 2.801 2.901 3.001  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani