še (260-359)

260. šę́veriti, -im, vb. impf. hinken, BlKr.; = šepavo hoditi, Mik.
261. ševíca, f. = ševa: po ševici, na ševico (po švici, na švico), Lašče- Levst. (Rok.).
262. šəvkínja, f. die Nähterin, C.; (šivk-, Meg.).
263. šę̑vlja, f. = žlabudra, GBrda.
264. ševljáti, -ȃm, vb. impf. = žlabudrati, GBrda.
265. šę̑vnica, f. die Albe (leuciscus alburnus), Erj. (Z.); — die Ellritze (leuciscus phoxinus), Frey. (F.).
266. šę́vski, adj. schräg, M., Z.
267. begę́še, f. pl., Z., pogl. bregeše.
268. bẹlokrúšən, -šna, adj. von weißem Brote: belokrušne drobtine, Navr. (Let.).
269. bilȗšən, -šna, m. die Zaunrübe (bryonia dioica), Medana ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
270. blagodišèč, -ę́ča, adj. wohlriechend, Jan., nk.
271. blagodúšən, -šna, adj. edelmüthig, Cig., Jan., nk.
272. blẹdúšən, -šna, adj. bleich ( zaničlj.), C.
273. bǫ́dikakšən, -šna, adj. gering, schlecht, C., vzhŠt.
274. bragę́še, f. pl. hlače, Dict.; široke platnene hlače, vzhŠt., BlKr.; — prim. it. brachesse, Hosen.
275. bregę́še, f. pl. = brageše, die Hosen, Meg., Alas., Dalm., vzhŠt.; die ungefärbten Linnenhosen, die Unterhosen, Mur., Cig., Jan.; spodnje hlače, ali, ker Beli Kranjci po leti nosijo samo bregeše, toliko kakor: hlače, BlKr.; — prim. brageše.
276. bregúše, f. pl. = brageše, bregeše, SlGor.- C.; — kratke hlače tržaških okoličanov, Edinost.
277. brẹ̑šəc, -šca, m. = bršljin, ob Ščavnici- C.
278. brẹ̑šək, -ška, m. ovčje ime (črna ovca z belo liso), Kanin- Erj. (Torb.).
279. brezdúšən, -šna, adj. herzlos, gefühllos, Mur., Cig., Jan., Vrt.; zanikarno in brezdušno izpolnjevati dolžnosti, LjZv.; gemüthlos, Cig. (T.); — hs.
280. brezgrẹ́šən, -šna, adj. sündenlos, Mur.
281. brezkrúšən, -šna, adj. brotlos, Cig., Jan.
282. brezpogrẹ́šən, -šna, adj. fehlerlos, correct, C., Cig. (T.).
283. brezuspẹ́šən, -šna, adj. erfolglos, Cig. (T.), C., nk.
284. brezušę́sən, -sna, adj. ohrlos, Cig.
285. brgę́še, f. pl., Goriš. in Kras- Erj. (Torb.); pogl. brageše, bregeše.
286. brgúše, f. = breguše, široke, bele, prtene hlače, SlGor.; — prim. brageše.
287. bríšəlj, -šlja, m. der Wisch, C.
288. brúšenje, n. das Schleifen, das Wetzen.
289. brušẹ́vati, -ẹ́vam, vb. impf. zu schleifen pflegen, Jan.
290. čášən, -šna, adj. Becher-; — Kelch-: čašni listi, die Kelchblätter, Tuš. (R.).
291. čéšəlj, -šlja, m. 1) der Kamm, Dol.- Cig., Jan.; — der Striegel, C.; der Hechelkamm, vzhŠt., C.; — 2) = češulja, Tolm.- Štrek. (Let.).
292. češeríka, f. die Zirbeldrüse, Erj. (Som.).
293. čigȃvəršən, * -šna, adj. = čigaver, Cv.
294. črnokǫ́še, -eta, n. neko jabolko, v Brkinih- Erj. (Torb.).
295. debelotrẹbúšən, -šna, adj. dickwanstig, SlN.
296. debelúšən, -šna, adj. dickleibig, SlN.- C.
297. dišę́čevina, f. der Riechstoff, Vrtov. (Vin.); das Gewürz, M.
298. dišę́čica, f. eine wohlriechende Sache, C.
299. dišę́čina, f. wohlriechende Ware, Gewürz, Jan., Škrinj.
300. dišę̑činar, m. = dišavar, V.-Cig., Jan.
301. dišę̑čka, f. 1) neka vinska trta, Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Vrtov. (Vin.); — 2) neka hruška, C., Št., Dol.
302. dišę́čnost, f. der Wohlgeruch, Škrinj.
303. dı̑šək, -ška, m. 1) der Geruchsinn, Mur.; pes po dišku najde gospodarja, Vrtov.; — 2) der Nebengeruch; vino ima dišek, M.; — 3) der Beigeschmack, Cig.
304. dı̑šən, -šna, adj. wohlriechend: dišno cvetje, ogr.- C.
305. dobrodȗšəc, -šca, m. gutmüthiger Mensch, Danj.- M.
306. dobrodúšən, -šna, adj. gutmüthig, gemüthlich, Jan., Cig. (T.).
307. dǫ́bršən, -šna, adj. ziemlich gut: druščine res nisem imel posebne, še dobršne ne, Jurč.; dušo si dobršno privezati, Jurč.; — ziemlich groß; d. kos svilnatega krila, LjZv.; dobršno število mlinskih koles, Zv.; zna se mu z dobršnim pridom ustavljati, Erj. (Izb. sp.).
308. dołgoȗšəc, -šca, m. der Langohr, n. pr. o zajcu, Levst. (Zb. sp.), o oslu, Bes.
309. domešetáriti, -ȃrim, vb. pf. aufhören zu mäkeln, Mäkler zu sein.
310. domešę́titi, * -ę́tim, vb. pf. = domešetariti, Cig.
311. donȃšək, -ška, m. to, kar zemljišče donaša, das Erträgnis, Dol.
312. došę́stek, * -stka, m. = prihod, Habd.- Mik., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
313. dovpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad dovprašati; einvernehmen: ustno d., DZ.
314. dovȓšək, -ška, m. die Vollendung, der Schluss, Cig., Jan., M., Valj. (Rad); računski d., der Rechnungsabschluss, DZ.
315. dovŕšən, -šna, adj. perfectiv: dovršni glagoli, Vollendungszeitwörter, Jan., Levst. (Sl. Spr.).
316. dovŕšenost, f. die Vollkommenheit, die Vollendung, (als Eigenschaft), Cig., Jan., nk.
317. dovrševȃnje, n. das Vollenden, Jan.
318. dovrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad dovršiti; 1) vollenden, vollbringen, Jan., nk.; — 2) vervollkommnen, Cig., Jan., C., nk.
319. dovrševȃvəc, -vca, m. der Vollender, Cig.
320. drgáše, f. = greben, die Hechel, die Kratzbürste, C., Z.; — prim. gradaše.
321. drugákšən, -šna, adj. = drugačen, Cig., Notr.; sonstig, Mur.
322. drvóšəc, -šca, m. der Waldantheil, M., Gor.; (menda nam. drvosečec, Cig. ima drvoseč).
323. dušebǫ̑łnik, m. der Seelenkranke, h. t.- Cig. (T.).
324. dȗšəc, -šca, m. 1) der üble Geruch, der Nebengeruch, Cig., M.; sod ima dušec, Z.; — der Beigeschmack, Cig.; — 2) der Stickstoff, Jan., Cig. (T.); — 3) der Herzliebste, Valj. (Rad).
325. dušegȗbəc, -bca, m. Seelenmörder, Cig.
326. dušegúbən, -bna, adj. seelenmordend, Cig.
327. dušegȗbstvọ, n. der Seelenmord, Cig.
328. dȗšək, -ška, m. 1) der Athemzug, Cig., Jan., M.; d. mi jemlje, zapira, es benimmt mir den Athem, Z.; — der Zug: na en d., na dva duška (izpiti), in einem Zuge, in zwei Zügen; tudi: v enem dušku, Z.; — 2) eine Oeffnung zum Ausströmen der Luft, der Gase: sod nima duška, das Fass hat keine Luft; sodu duška dati, t. j. veho mu odbiti; — das Luftloch, das Zugloch, Mur., Cig.; kletni dušek, Nov.; — der Ventilator, Cig.; das Dampfloch, Cig.; — dež se je ulil, kakor bi mu bili vsi duški odprti, (als wenn alle Schleusen des Himmels geöffnet wären), Vrt., na vse duške delati, mit aller Kraft, SlN.; vlekel je na vse duške iz pipice, Jurč.; začel je piti na vse duške, Jurč.; d. dati krvi, dem Blute Luft machen (= puščati), V.-Cig.; duška dati nevolji, jezi itd., dem Unwillen, dem Zorne freien Lauf lassen, nk.; dušek bolesti odpreti, Zv.; — 3) der Einschlag im Weine, V.-Cig.; — 4) = rilec, V.-Cig.; — 5) materini d. = materina dušica, (materni d.) Cig., Jan.
329. dušelǫ̑vəc, -vca, m. der Seelenfänger, Cig.
330. dušemǫ̑rəc, -rca, m. = dušegubec, Cig.; d. od začetka, oče laži, Cv.
331. dúšən, -šna, adj. 1) Seelen-, Geistes-, geistig; dušna paša; — 2) na dušno, o dušnem, zu Allerseelen, C.; na večer pred dušnim, Pjk. (Črt.).
332. dušénje, n. das Erstickenmachen.
333. dušeslǫ̑vəc, -vca, m. der Psycholog, Cig., Jan.
334. dušeslǫ́vən, -vna, adj. psychologisch, Cig., Jan., nk.
335. dušeslǫ̑vje, n. die Seelenkunde, die Psychologie, Cig., Jan., nk.
336. dušę́vən, -vna, adj. Seelen-, Geistes-, geistig, Cig., Jan., C., nk.; duševno delo, duševne zmožnosti, duševna revščina, nk.; — hs., stsl.
337. dušę́vnost, f. die Seeleneigenschaften, der geistige Zustand, C.
338. dušeznȃnstvọ, n. = dušeslovje, Jan., Cig. (T.).
339. dvomı̑šəc, -šca, m., pl. dvomišci, Zweimuskeler ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
340. edinodúšən, -šna, adj. einhellig, Cig.
341. enakodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, Cig., Jan., M.
342. enákošən, -šna, adj., Cig., Jan., C., nk., pogl. enakovšen, enakšen.
343. enákovšən, -šna, adj. = enakšen, ( prav. nam. enakošen; "enakušen", Rec., Jsvkr.).
344. enákšən, -šna, adj. von gleicher Beschaffenheit, gleichartig, gleichförmig, Mur., DZ.; gleichlautend, Cig. (T.); e. spis, ein Pare, DZ.
345. enodúšən, -šna, adj. einmüthig, Cig., Jan., Cig. (T.), C.
346. enokošənj, -šnja, adj. = enosečen, Cig.
347. enoušę̑snat, adj. einöhrig, Cig.
348. fríšək, -ška, adj. 1) frisch, vzhŠt.; f. in mlad srd, Krelj; — 2) = uren, hurtig; Ena morska deklica friško gre Po eno ročko frišne vode, Npes.-Vraz; — prim. nem. frisch, stvn. frisc, it. fresco.
349. fríšən, -šna, adj. frisch; — iz nem.
350. gašénje, n. das Löschen.
351. glašénje, n. 1) die Verkündigung, ogr.- C.; — 2) das Tönen, Vrt., Let.
352. glaševáti, -ȗjem, vb. impf. = glašati, ogr.- C.
353. glȗšəc, -šca, m. 1) der Taube; glušci slišijo, Trub.; — 2) der Windhafer (avena fatua), Cig., C., Nov.- C.
354. glúšən, -šna, adj. glušna nedelja = tiha n., BlKr.- DSv.
355. glušénje, n. das Taubmachen: das Belästigen, das Behelligen, Cig.
356. gnúšenje, n. der Abscheu, Cig.
357. golovȓšəc, -šca, m. der Kahlkopf, Cig.
358. gȏłšəc, -šca, m. das Bingelkraut (mercurialis), Cig., Medv. (Rok.).
359. gółšən, -šna, adj. Kropf-: golšni žlezi, die zwei Kropfdrüsen, Erj. (Som.).

   1 60 160 260 360 460 560 660 760 860  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani