še (2.460-2.559)

2460. pẹšljìv, -íva, adj. leicht ermüdend: pešljiv konj, Z.; — pešljiva noga, t. j. noga, ki začenja pešati, Svet. (Rok.); nogi mu nista bili še čisto nič pešljivi, Jurč.
2461. pę̑t, num. fünf; pred pétimi leti; ob pétih, um fünf Uhr; po pet, je fünf, zu fünf; ni pet ni šest, mir nichts, dir nichts, Nov.; naši poganski predniki niso se mogli ni pet ni šest povse iznebiti stare, poganske narodne vere, Navr. (Let.).
2462. petásati, -šem, vb. impf. mit den Füßen ausschlagen, C., Mik.
2463. pẹ́ti, pójem, vb. impf. singen; peta maša, das Hochamt; peta igra = opera, V.-Cig.; takrat so mi ptičke pele = damals gieng es mir gut, Levst. (Rok.): šiba novo mašo poje = wo Zucht ist, da ist Ehre; — hvalo komu p., jemanden lobpreisen; ure p., die Stunden abrufen, Cig.; petelin poje (kräht); matica poje, der Bienenweisel tutet, Cig.; čiriček poje, die Weingrille zirpt; tönen: zvon, struna, trobenta poje, orgle pojo; sodi po kleti pojejo = die Fässer sind leer, Pjk. (Črt.), Levst. (Zb. sp.); po ušesih mi poje, die Ohren gellen mir, Cig.; kar vi pravite, lepo poje (klingt schön), V.-Cig.; zmerom je pela, immer hieß es, UčT.; lauten, Jan.; tako poje pismo, GBrda; šiba bo pela, es wird Ruthenschläge geben; palica naj poje, Jurč.; zdaj poje v gozdu sekira, LjZv.; — kosa veselo poje (= reže), Zv.; — huda mu je pela, es gieng ihm schlecht; slaba ti bo pela, es soll dir übel bekommen; — besingen: p. Matjaže, Kranjic lepoto, Preš.; (pẹ̑jem, Npes.-Vraz, Danj. [Posv. p.]).
2464. pę́ti, pnèm, vb. impf. spannen: konj kvišku pne ušesa, Levst. (Zb. sp.); (navadneje v sestavi).
2465. pę́ti, num. der Fünfte; peto kolo, das fünfte Rad am Wagen = überflüssig; ne biti ni v peto ni v šesto, in keinem engeren Verhältnisse stehen: zove ju brata, a vendar si nista bila ni v peto ni v šesto, Levst. (Zb. sp.); ljudje, kateri ti niso ne v peto ne v šesto, Levst. (Zb. sp.); to je pa zopet taka beseda, da ni ne v peto ne v šesto (ein Wort, das nicht passt), Str.
2466. pę́tkovica, f. neka postna jed, Pjk. (Črt.); eine Art Fladenkuchen: petkovice so tenke pogače, nekvašene, vzhŠt.- C.
2467. pháti, phȃm, pšèm, vb. impf. = 1. pehati; 1) stoßen: vol pha, Dol.- Z.; — stechen: pha me v trebuhu, Cig.; — p. se, aufstoßen: jed se mi pha, die Speisen stoßen mir auf, Cig.; — 2) plagen: kašelj me pše, C.; trešljika me pše, vzhŠt.- C.; — 3) stampfen: proso, ječmen p., die Hirse, die Gerste zu Grütze, zu Graupen stampfen; olje p., Öl schlagen (= durch Stampfen gewinnen), Cig.; rudo p., Erz pochen, Cig.; — 4) stopfen, vzhŠt.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.); praes. tudi: phèm, Cig., Štrek.
2468. píčiti, pı̑čim, vb. pf. stechen; čebela, muha me je pičila; z iglo koga p.; kača me je pičila, die Schlange hat mich gebissen; kogar kača piči, ta se zvite vrvi boji, = Erfahrung macht klug, Mur.; muha, katera prileti, hujše piči, = ein gäh kommendes Unglück ist desto schlimmer, Met.
2469. píhati, -ham, -šem, vb. impf. blasen; ogenj p., das Feuer durch Blasen ansachen; vročo jed p., eine heiße Speise durch Blasen kühlen; na mrzlo pihati = etwas Unnöthiges thun, C.; kar te ne peče, ne pihaj = was dich nicht angeht, das lass stehen, Mur.; — hoffärtig sein, SlGor.- C.; — od jeze p., vor Wuth schnauben; — mačka piha, die Katze pfucht; gad piha, die Viper zischt; — wehen; veter piha od juga; veter mi v obraz piha; — p. jo, eilen, C.
2470. píkati, pı̑kam, vb. impf. Stiche machen, stechen; bolhe, ose, kače pikajo; — picken, Cig., Jan.; p. in sekati, Z.; p. in kljukati, C.; — punktieren, tüpfeln, Mur., Cig. (T.); — tröpfeln, C.; dež pika, Notr.; — mit Worten stechen, sticheln; kaj me zmerom pikaš? — vest ga pika, das Gewissen quält ihn, Ravn.
2471. píra, f. 1) der Spelt, der Dinkelweizen (triticum spelta); — 2) = pšeno, die Hirsengraupe, Cig., Jan., Nov.- C.; — 3) pira gre, es gräupelt, Cig.
2472. pírhati, -am, vb. impf. 1) roth färben: jajca p., Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) = s pirhi se igrati (na pošev prislonijo dve palici in mej njima spuščajo svoje pirhe, in kdor s svojim drugega zadene, dobi pireh), Polj.
2473. pı̑ržəljc, -ljca, m. = piršeljc, Cig., Frey. (F.).
2474. písati, -šem, vb. impf. 1) schreiben; lepo, grdo, slabo, drobno p., eine schöne, unschöne, schlechte, kleine Schrift haben; p. pismo, nalogo, številke; p. komu, jemandem schreiben, schriftlich mittheilen; p. po kaj, etwas verschreiben, schriftlich bestellen: p. po knjige, po blago, po deklo; — schreiben (= der Verfasser sein); kdo piše te članke? — pisano pravo, das geschriebene, positive Recht, Cig. (T.); — vorschreiben: postav se držati, katere nam piše Bog, Ravn.; ustanovila, kar jih o tem zakon piše, die diesfälligen gesetzlichen Bestimmungen, Levst. (Nauk); kar pišejo paragrafi, DZ.; — p. kaj v razhod, in Ausgabe stellen ( merc.), Cig. (T.); — anrechnen: p. komu v hvalo, zaslugo, Cig. (T.); vse Bogu računati in pisati, Krelj; — kako se pišeš? wie heißest du mit dem Schreibnamen oder Zunamen? pišejo me za —, pišem se za —, mein Schreibname ist —; — 2) p. se, sich färben: črešnje se uže pišejo, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — p. z iglo, sticken, Cig.; — pisan, bunt, buntfärbig; pisana ruta, suknja; — vse pisano je ptičev, alles ist von Vögeln bunt (um die Menge anzuzeigen), Ravn.- Mik.; pisana jajca, gefärbte Eier, Cig.; pisani stol, der Pranger, Npes.- M.; gefleckt, gestreift, gesprenkelt, Cig., Jan.; pisan gad; pisana krava, Z.; pisano gledati, mit scheelen Augen ansehen, zornige Blicke werfen; pisano gleda, kakor modras, Cig.; böse (auf jemanden): ali bo tebi pisan! Jurč.; pisana mati, die Stiefmutter, Mur., Cig., Jan., Mik., Zv.
2475. 2. pı̑ščək, -ščka, m. 1) Wurmstichiges: malo jabolk, in še to le pišček ("pišk") in drobiž, Polj.; — 2) — = piškav les, C.
2476. pítje, n. 1) das Trinken; mej pitjem je prišel drug pomenek, Jurč.; — 2) der Trank; on nema močnega pitja piti, Dalm.; za jedi in pitja voljo, Trub.; — tudi: pitjè, Dict.
2477. plahosŕčən, -čna, adj. = plahodušen, M.
2478. plȃjhati, -am, vb. impf. 1) wogen, Cig.; morje plajha (brandet), Malhinje pri Devinu, Lašče- Erj. (Torb.); tekočina v posodi, ki ni polna, plajha, jvzhŠt.; = p. se: voda se plajha, kadar se perilo po njej vlači, BlKr.; voda se plajha v škafu deklicam, ki ga ne znajo še prav nositi na glavi, Dol.; — 2) = hitro goniti: vole p., Kras; — nam. plahati, prim. pla-ti, Mik. (Et.).
2479. plȃn, plána, adj. frei vom Baumwuchs, Cig., Erj. (Torb.); priti iz gozda na plano (ins Freie), Npr.- Erj. (Torb.); na planem, in einer offenen Gegend, auf freiem Felde, Cig., Jan.; na plano priti, zum Vorschein kommen, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); tako je pravi tat na plano prišel (wurde entdeckt), Jurč.; Kamor daleč prideti, Daleč na plano poljano, Npes.-K.; plano polje, Jurč.; flach, Cig., Jan.; lepa plana nebesa, Zv.
2480. plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.- Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.- Let.; — prim. pladnovati.
2481. plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.- C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.- C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.- Vest.
2482. plánja, f. eine offene, freie Fläche, Cig., Jan.; čistina na gori, rekše svet brez drevja, C., Soča, Trenta- Erj. (Torb.).
2483. plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. ( LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.- C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.- Levst. ( LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče- Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.
2484. plȃstje, n. coll. 1) Heuschober, Nov.; krma je še v plastju = v plasteh, SlGor.; — 2) Laubbauschen, Mik.; = po lozah obsekano in v butarice povezano mladje (v gnojitev trsja), Dol.; das Schaflaub (als Winterfutter), V.-Cig.
2485. platnı̑čkar, -rja, m. tako so pravili Slovakom, ki so še v prvi polovici tega stoletja platno nosili in prodajali po Slovenskem.
2486. 2. plȃvəc, -vca, m. 1) blonder Ochs, Cig.; ime volu pšenične barve, Štrek., Notr.; plavec murca liže (= ogenj kotel liže), Kras; — (o konju) der Falbe, Cig.; der Fuchs, ogr.- C.; — ein hellaschgrauer Ochs, Z., C., jvzhŠt.; — 2) neka vinska trta, Št.- Erj. (Torb.), Trumm.
2487. pláža, f. das Unkraut, C.; der Ausschuss im Getreide, Polj.; — etwas Schlechtes, Untaugliches: schlechtes Futter, Cig.; schlechte Nahrung: gospoda še kaj boljšega použije, kmet pa le plažo je, Polj.; schlechtes Getränk: prazna in kalna plaža (o pivu), LjZv.; schlechte Wäsche, das Gelump, Nov.- C.; das Gesindel: v tej fari sama plaža stanuje, Ljub.; v mestih se zbira vsa domača in tuja nesnaga in plaža, LjZv.
2488. plemenítiti, -ı̑tim, vb. impf. adeln, Jan. (H.); — veredeln, Cig. (T.), DZ.; sv. vera je plemenitila naše pradede, Cv.
2489. plẹníca, f. 1) die Windel; v plenice zaviti otroka; drži se ga še plenica = er hat die Kinderschuhe noch nicht ausgetreten, Cig.; — plenica (pod želodcem), das Gekröse (mesenterium), Cig. (T.); — 2) p. d. Marije, das Frauenblatt (alchemilla), C.
2490. plẹ́njati, -am, vb. impf. ergiebig sein; pšenica, žito plenja, = mnogo zrnja daje (schüttet), M., C., Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.), Št.; — ruda dobro plenja, LjZv.; — tudi: plenjáti, -ȃm.
2491. plenkáti, -ȃm, vb. impf. 1) klempern, Cig.; tesarji plenkajo s sekirami kadar tešejo, Notr., BlKr.; — 2) = plajhati: voda plenka v posodi, Dol.
2492. plentávati, -am, vb. impf. = plentovati; z besedo "plent" kleti: Že dobro zna plentavati, Plentavati, šentavati, Npes.-Vraz.
2493. plentováti, -ȗjem, vb. impf. z besedo "plent" kleti: ti, grešnik, šentuješ, plentuješ, preklinjaš, Jsvkr.
2494. plę́sati, -šem, vb. impf. tanzen; p., kakor drugi piska, nach eines Andern Pfeife tanzen, Cig.; — le pridi, bova plesala (= du kriegst deine Prügel), jvzhŠt.
2495. plèsk, interj. platz! patsch! Cig., C.; Plesk! na! jo 'maš? imaš jo! Vod. (Pes.).
2496. plẹ́snovati, -ujem, vb. impf. = plesneti, Guts., Cig., Jan.; črevlji v kotu tvoje hiše plesnujejo, Jap. (Prid.); v neumnosti ali nevednosti p., Jap. (Prid.).
2497. plẹ́šavəc, -vca, m. = plešec 1), plešivec, Dict.
2498. plẹ̑šič, m. = plešec 2), die Rohrweihe, Cig.
2499. plešíti, -ím, vb. impf. 1) fade schmecken: grozdje, ki je od suše in solnčnega opeka trpelo, pleši in je slabega pokusa, Vrtov. (Vin.); — 2) pleši me (v želodcu), ako sem namreč jel mnogo sadja, izvlasti grozdja, Ip.- Erj. (Torb.); — pogl. pleščati in prim. plehek.
2500. pleténe, f. pl. eine Art Hose, C.; = breguše, bize, ogr.- Raič ( Let.).
2501. plẹ́vka, f. 1) die Jäterin, Jan., M., SlGosp., Gor.; — 2) = plevica 3), C.; — 3) das Unkraut: mladim drevesom ni nič škodljivejšega ko plevka, Jarn. (Sadj.); — das Weichkraut (malachium), C.; — die Zartorche (malaxis), Medv. (Rok.).
2502. plùg, plúga, m. 1) der Pflug; — 2) ein Gespann, ein Joch: p. volov, ein Joch Ochsen, Cig.; — ima brdke pluge (= konje), er hat ein schönes Gespann, Podkrnci, Kameno na Soči- Erj. (Torb.); — = vsaka družba v kako delo: n. pr. v našej vasi smo imeli tri pluge godcev, Ben.- Erj. (Torb.); na dva pluga igrati, in zwei Gruppen spielen, C.; — 3) ein Joch Land, der Morgen: p. zemlje, Cig., Poh.- Pjk. (Črt.); imeti pet plugov lesa (Wald), C.
2503. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
2504. pobásati, -bȃšem, vb. pf. zusammenpacken, nacheinander hineinpacken, hineinpferchen; vse pobasati v škrinjo; vojake na ladjo p., Zora; — p. kaj, etwas heimlich einstecken, stehlen, Z., jvzhŠt.
2505. pobẹ́siti, -bẹ̑sim, vb. pf. hängen lassen, senken; ušesa p., die Ohren hängen lassen; nos p., = verdrießlich werden; nos se mu je pobesil, es hat ihn verdrossen; oči p., die Augen niederschlagen; — nam. poobesiti.
2506. poboljšávati, -am, vb. impf. = poboljševati.
2507. pobrísati, -brı̑šem, vb. pf. 1) abwischen; prah p. po sobi; — 2) p. jo, davonlaufen, sich auf die Beine machen.
2508. pobrúsiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig schleifen; — 2) nachschärfen, Mur., Cig.; s kamenom nabrušeno koso z oslo p., Dol.
2509. počésati, -čę́šem, vb. pf. kämmen; p. dekletce; p. se, sich die Haare kämmen, sich frisieren; — abstriegeln, Cig.; — p. koga, jemandem einen Hieb versetzen ( fig.), Cig.; abkanzeln, nk.
2510. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
2511. podȃljək, -ljka, m. = podaljšek, die Fortsetzung, C.
2512. podčésati, -čę́šem, vb. pf. unterkämmen, Cig.
2513. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
2514. poddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. (die Stiefel) vorschuhen, Mur., Cig., Jan., Met., Dol., Gor., Poh.; — piše se tudi: podelati.
2515. poddrúžən, -žna, adj. subalternierend, Cig. (T.); poddrȗžna občina, die Untergemeinde, Levst. (Cest.); — Filial-, Cig., Jan.; p. zavod, eine Zweiganstalt, DZ.; poddružna blaznica, die Irrenhausfiliale, Levst. (Pril.); Neben-, Cig.; poddružna žila, der Nebengang ( min.), Cig. (T.); — poddružni dednik, der Nacherbe, V.-Cig.; — (piše se tudi: podružen).
2516. poddrȗžnica, f. die Filialkirche; — die Filiale eines Vereines, einer Anstalt, Cig., C., nk.; — (piše se nav.: podružnica).
2517. poddrȗžnik, m. 1) der Gesellpriester, der Cooperator, der Kaplan, Meg., Cig.; der exponierte Priester an einer Filiale oder Localie, C., Burg. (Rok.); — 2) posestnik kake bajte, kakega kosa zemlje, der Häusler, Cig., Burg. (Rok.), Notr.; der Nebenbauer mit einem kleinen Grund, eine Art Hofstätter, Z.; — 3) der Inwohner, Ig (Dol.); — (piše se tudi: podružnik).
2518. podežę́łən, -łna, adj. im Lande vorkommend, Land-: podežę̑łna bolezen, die Epidemie, Cig., Jan., Levst. (Nauk); podeželne šege, die Landesgebräuche, Z.; podeželni berač, der Landbettler, Cig.
2519. podíhati, -dı̑ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig athmen, Z.; — 2) = poduhati, ein wenig beriechen, Z., jvzhŠt.
2520. podǫ́bən, -bna, adj. 1) ähnlich; podobna sta si, da bi lehko enega skril, a drugega pokazal, Podkrnci- Erj. (Torb.); nikomur p., unförmlich; to ni ničemur podobno, das hat kein Gesicht, es hat weder Hand noch Fuß; = ni nikamor podobno, C.; zdaj je vsaj čemu podobno, jetzt hat es doch eine Gestalt, Cig.; resnici p., wahrscheinlich, Cig., nk.; podobno je, es hat den Anschein, Cig., Notr., M.; podobno je, da bi bil on to storil, M.; — podobne spojine, homologe Verbindungen ( chem.); podobno ležeče strani, homologe Seiten ( math.), Cig. (T.); — 2) fähig: p. za kaj: ona še za to ni podobna, Fr.- C.; p. si, da bi kaj tacega storil, jvzhŠt.; — 3) = spodoben, geziemend, C.
2521. podpásati, -pȃšem, vb. pf. untergürten, aufgürten, aufschürzen, Mur., Cig., Jan.; p. se, sich das Kleid untergürten, Z.
2522. podpíhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Blasen anfachen; ogenj p., das Feuer durch Blasen verstärken, aufblasen, Cig.; Juri zakuri, Miha podpiha, jvzhŠt.; — p. prepir, einen Streit zuschüren, Cig.; — 2) p. koga, jemanden aufhetzen, aufreizen, aufwiegeln.
2523. podpísati, -šem, vb. pf. unterschreiben, unterzeichnen; p. pismo, povelje; p. se, seinen Namen unterschreiben; p. se na pismo, eine Urkunde unterfertigen.
2524. podpòr, -póra, m. 1) die Stütze, Dict., Z.; — 2) pl. podpori = hud kašelj, C.
2525. podrásti, -rástem, vb. pf. 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Cig.; — podraščen ( nam. podrastel, podrasel) jezik, eine unten angewachsene Zunge, Z.; nima podraščenega jezika = er spricht gut, C.; — 2) auswachsen: kragulj je bil uže podrastel, Dalm.; — 3) nachwachsen, Jan.; od vinogradine so ostale samo še podrasle breskve, Jurč.
2526. podȓsati se, -sam, -šem se, vb. pf. ein wenig glitschen.
2527. podsę́či, podsę́žem, vb. pf. darunter greifen, V.-Cig.; kuharica podseže pod kurjo kožo, predno budla, Kr.; p. meso in z drugim mašenjem napolniti (= budlati), Vod. (Izb. sp.).
2528. podstrẹ̑h, m. = podstrešek 1), der Wagenschoppen, GBrda.
2529. podučíti, -ím, vb. pf. belehren; otrok je še, treba ga je podučiti, kako se ima vesti; — unterweisen; p. koga v veri, v branju, v pisanju; — anstiften: podučil ga je, da naj tako govori, jvzhŠt.; — prim. poučiti.
2530. podȗhəc, -hca, m. = podušec, Guts.
2531. podvíhati, -ham, -šem, vb. pf. den unteren Rand ( z. B. eines Kleidungsstückes) einbiegen, unterbiegen; hlače, rokave p.
2532. podzemljúša, f. podzemljuše, Geogenide ( min.), h. t.- Cig. (T.).
2533. pogı̑bẹł, -li, f. 1) der Untergang, das Verderben, C., ogr.- Mik.; — 2) die Gefahr, Jan., C., Habd.- Mik., DZ., Jurč.; njegov život je bil na pogibeli, Krelj; (piše se tudi: pogibelj).
2534. poglę̑dək, -dka, m. der Blick, C.; z enim pogledkom, Trub.; der Anblick, C.; strašen p., Trub.
2535. pǫ̑glica, f. 1) die Stecknadel, Tolm.- Erj. (Torb.); — medena igla, s katero pišejo pirhe, Žabče- Erj. (Torb.); — 2) die Heftel, Cig., Štrek., Notr.; — prim. ponglica.
2536. pognáti, -žénem, vb. pf. 1) antreiben; ko sedem na voz, požene voznik konje; poženi! fahr zu! v dir p. konje, die Pferde zum Schnellaufen antreiben, Cig.; p. z ostrogo, z bičem, anspornen, anpeitschen; — in Bewegung setzen; kolo p.; — beschleunigen, Cig.; pognana hoja, der Eilmarsch, Cig.; p. se, sich beeilen: poženi se, da hitro opraviš, C.; — p. kako reč, einen Nachdruck, einen Impuls geben, Cig.; kvišku p. ceno, den Preis auftreiben, Cig.; p. tožbo, eine Klage erheben, DZ.; p. pravdo, Levst. (Nauk); p. kaj na glavno razpravo, etwas zur Hauptverhandlung bringen, DZ.; — davonjagen, fortjagen; pognal me je kakor psa; p. koga po svetu, einen an den Bettelstab bringen, Cig.; — schleudern: kamen p.; — iskro p., Funken geben, Cig.; — p. se, schnellen: velika grozna riba se požene iz vode, Ravn.- Valj. (Rad); p. se za kom, jemandem nachstürzen, Cig.; — treiben: p. zamašek v steklenico, zagozdo v les; — skozi grlo, po grlu p., durch die Gurgel jagen, verthun, Cig., Jan.; kar dobiš po ženi, skozi grlo poženi! Cig.; p. kaj, etwas verthun, vergeuden, Cig., Jan., Ravn.; čas p., die Zeit verthun, Cig.; — 2) p. se za koga ali kaj, sich jemandes oder einer Sache annehmen; p. se za prijatelja, za resnico; p. se za kako reč, sich um etwas bewerben, etwas anstreben, Cig.; — 3) hervorwachsen machen, treiben (o rastju); kali, korenine, brst p., zu keimen, zu wurzeln, zu sprossen anfangen; sad p., Frucht bringen, Kast. (Rož.)- M.; — drevje je pognalo, die Bäume haben ausgeschlagen; — hervorwachsen, hervorsprossen; mladje je iz korenin pognalo; p. v vis, hoch aufsprossen, Nov.
2537. pogodíti, -ím, vb. pf. 1) treffen, Št.- Cig., nk.; udaril je s cepmi, a ptiča ni pogodil, SlN.; pot p., den Weg finden, Z.; pravo p., das Rechte treffen, Zv.; p. na kaj, auf etwas treffen; pogodil je na dom necega kmeta, LjZv.; — errathen, Prip.- Mik., jvzhŠt.; — begreifen: tega ne morem pogoditi, Z.; — 2) vergleichen: prepirnike, ljudi, ki se pravdajo, p., Levst. (Nauk, Pril.); — 3) p. se, übereinkommen, einen Vergleich, einen Vertrag schließen; z lepo p. se, sich gütlich vergleichen; — 4) p. si kaj, sich etwas ausbedingen; — 5) p. komu kaj, jemandem etwas anzaubern, Dol.- Cig.; — 6) ein wenig reifen lassen, Cig.; lan še p., den Flachs noch ein wenig rösten, Cig.; še p. se, noch ein wenig reifen, Cig.
2538. pográbiti, -grȃbim, vb. pf. 1) nach der Reihe raffen, zusammen raffen, rauben; vse je pograbil, kar je našel; p. denar, das Geld einstreichen; — p. se, einander feindselig packen, C.; — 2) p. se (česa) = lotiti se, C.; — 3) mit dem Rechen bearbeiten, berechen; p. gredo; — v stran p. kaj, etwas wegrechen; — ein wenig rechen, Cig.
2539. pohàj, -hája, m. = šetnja, izprehod, der Spaziergang: šel je na pohaj, Koborid- Erj. (Torb.).
2540. pohı̑šje, n. 1) die Hauseinrichtung, das Hausgeräth, die Möbeln, Mur., Cig., Jan., C., nk.; hiše in pohišje brišejo in čedijo, Ravn.- Valj. (Rad); oblazinjeno p., gepolsterte Möbeln, DZ.; — 2) der Platz neben dem Hause: gazi je treba na pohišju proti vasi, Kod. (Mar.).
2541. pohitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) sich irgendwohin eilend begeben; p. kam; — 2) ereilen: če koga kakšen greh pohiti, vi ga posvarite! Ravn.; mladike mraz pohiti, Pirc.
2542. pojȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) ein wenig reiten; — pojaham, ich werde reiten; — 2) niederreiten, zusammenreiten: p. človeka, Cig.
2543. pojẹ́dati, -am, vb. impf. ad pojesti; 1) aufessen, verzehren, wegessen; kdo pojeda jedi v tempeljnu? Ravn.- Valj. (Rad); povrtel mojo pojedate, kajk.- Valj. (Rad); tuji pojedajo vaše njive, Dalm.; — schmausen, Cig., C., Mik.; p. in popijati, Ravn.; Pojeda klobase, Pojeda meso, Včasi pa strada, Da smil' se Bogu, Npes.-K.; vkupe orala vkupe pojedala, Jurč.; — 2) p. se, sich grämen, Jan. (H.).
2544. poję́ti, -jámem, -pójmem, vb. pf. 1) s sabo p., mitnehmen, Trub., Dalm.; hudič ga je s sabo pojel v sveto mesto, Kast.; — 2) "všiti krilo ali kako drugo obleko, ako je preobila rekše predolga ali preširoka", Soška dol.- Erj. (Torb.); einnehmen, einziehen (bei Kleidern), Z.; prim. podjeti; — 3) = dobro skočiti, einen tüchtigen Sprung thun: p. črez jarek, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.);— 4) sterben, verenden, Zora- C.; ( prim. pojemati).
2545. pǫ́kałnica, f. 1) die Knallbüchse (ein Spielzeug), Cig., Jan.; — 2) die Platzkugel, V.-Cig.; — 3) neka rastlina: pokalnice, ki so o pšenični žetvi zrele, Dalm.; — ( die Alraunwurz, C.).
2546. pǫ́kati, pǫ̑kam, vb. impf. 1) bersten, Risse o. Sprünge bekommen; zemlja poka od suše; led je začel pokati; drevje poka od mraza; koža poka, die Haut wird rissig, schiefert sich; strune pokajo, die Saiten springen; popki pokajo, die Knospen brechen auf, Cig.; popovje poka, ogr.- Valj. (Rad); — srce mi poka, das Herz bricht mir; Trpi, če poka ti srce, Preš.; — anbrechen: zor poka, der Morgen bricht an, Cig., Erj. (Izb. sp.); — 2) knallen, krachen; detonieren, Cig. (T.); puške pokajo; drva pokajo, das Holz prasselt oder platzt, Cig.; — ein Knallen o. Krachen verursachen; s puško p., mit dem Gewehr schießen, Cig.; z bičem p., mit der Peitsche schnalzen o. knallen; s prsti p., mit den Fingern knacken; z rokami p., in die Hände klatschen; — prügeln, schlagen: p. koga, Cig., C.; štrene p. (mit dem Waschbleuel schlagen), Zora.
2547. pokazíti, -ím, vb. pf. untauglich machen, verderben; kako orodje p.; vino z mešanjem p.; — še to pokazi ošabnost, kar imajo dobrega in lepega, Ravn.- Valj. (Rad); to mu je zdravje pokazilo, das hat seiner Gesundheit geschadet, Cig.; — entstellen, obraz komu p.; p. komu kaj, jemandem etwas vereiteln, einen Strich durch die Rechnung machen; — p. se, misslingen, nicht gut gerathen; delo se je pokazilo; kruh se je pokazil.
2548. pokísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. 1) (ein wenig) säuern; — 2) p. se, das Gesicht zum Weinen verziehen, Šol.; — 3) pokisa se mi, es verdrießt mich, C.; staremu bratu se je pokisalo in ni hotel v hišo, Ravn.
2549. poklópati, -klǫ́pljem, -klopáti, -ȃm, vb. pf. = poklapiti: p. ušesa, die Ohren hangen lassen, Guts.
2550. pokmę́tovati, -ujem, vb. pf. die landwirtschaftlichen Arbeiten allmählich beenden: pokmetovali smo še precej vidno in pridno, Jurč.
2551. pokosı̑łnik, m. = pokosilje, kar se jé še po kosilu, Vas Krn- Erj. (Torb.).
2552. 2. pokǫ́siti, -im, vb. pf. das Früh- oder Mittagsmahl (kosilo) verzehren, damit fertig werden; niso še pokosili.
2553. pokǫ̑šnica, f. = pojedina po dovršeni košnji, Idrijski hribi- Erj. (Torb.), Notr.
2554. pokotúrniti, -ȗrnem, vb. pf. in rollende Bewegung versetzen, wälzen; p. rešeto za kom, Vest.; p. se, in rollende Bewegung gerathen, sich dahinwälzen, Prip.- Mik.
2555. pokrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) behauen (von Steinen), Z.; — 2) ein wenig streifend schlagen; p. z jeklom ob kremen; — p. koga, jemandem Schläge geben, Z.
2556. pokúsiti, -kȗsim, vb. pf. den Geschmack prüfen, kosten; p. jed, vino, jabolko; ein geringes Quantum genießen: ni pila, samo pokusila je; ves dan vina še pokusil nisem.
2557. pokušávati, -am, vb. impf. = pokuševati.
2558. 1. pọ̑ł, m. 1) die Seite: na tem polu, na oni pol, C.; ( stsl.?); — 2) die Hälfte, halb; (ravna se po glavnih števnikih); pol ure je preteklo; pol leta je minilo; pol leta čakati; prereži hlebec in ga daj vsakemu pol; dobre pol ure hoda, eine gute halbe Stunde Weges; ima zdaj dobrega pol zemljišča, LjZv.; po pol dneva, zu halben Tagen; pol večji, pol manjši, um die Hälfte größer, kleiner; pol krajši, halblang, Cig.; za pol goldinarja prodati; črez pol prerezati kaj, etwas halb von einander schneiden; na pol, zur Hälfte, halb; na p. prazen, na p. izučen, na p. pijan; na pol gospodsko, na pol kmetsko opravljen; na p. manj snega, um die Hälfte weniger Schnee, LjZv.; na pol praznik, ein halber Feiertag, Cig.; tudi: pol prazen, halb leer, Cig.; pol človek, pol riba, halb Mensch, halb Fisch, Cig.; — za predlogi, ki nimajo akuzativa poleg sebe, stoji: polu (pri najstarših in najnovejših pisateljih, sicer se pa navadno govori in tudi piše: póli, pól [pol'] in tudi: pọ̑ł, pȏł [ samost. stoji včasi v gen., včasi se ravna po predl.]; združuje se v pismu tudi z nekaterimi naslednjimi besedami skupaj v eno besedo); vsa gora je gorela do polu nebes ("bis mitten am Himmel"), Krelj; k polu noči, Krelj; od polu noči, od polu dne, Krelj; po polu brat, der Halbbruder, nk.; nav. po poli brat, po poli sestra; do poli, zur Hälfte, Mik.; izrezano je ognjišče v poli kolobarja (im Halbkreise), Erj. (Izb. sp.); o poli ene, um halb ein Uhr, Levst. (Zb. sp.); od, do, po, o, ob polu dvanajstih, um halb zwölf Uhr, nk.; nav. od, do, po, o, ob pol' dvanajstih ali poli dvanajstih; tudi: zdaj je pol' treh ( nam. zdaj je o poli treh); pol' desetih bije; s pol hlebom ne prebom, Levst. (Zb. sp.); lehko pridete tja v pol ure, LjZv.; pol od pol hleba, Lašče- Levst. (Zb. sp.); na pol poti, auf halbem Wege, Cig.; tudi: na pol pota; — v sestavi z vrstnimi števniki: poldrugi, poltretji, polšesti i. t. d., anderthalb, dritthalb, sechs und ein halb; poltretji goldinar zapraviti; polšesti krajcar ima vsak plačati; — v sestavi s prilogi in samostalniki se redkeje rabi: pol, n. pr. polbrat, polkonj; v sestavah se v novejši knjigi sploh rabi: polu-, redkeje: polo-; išči vse take sestave pod: polu-.
2559. polátati, -am, vb. pf. mit Latten versehen ( z. B. ein Dach), Cig.; ni še polatano, das Dachgerüste ist noch nicht mit Latten versehen, jvzhŠt.

   1.960 2.060 2.160 2.260 2.360 2.460 2.560 2.660 2.760 2.860  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani