še (2.360-2.459)

2360. okvásiti, -im, vb. pf. mit Sauerteig versetzen, säuern, Cig., Jan.; okvašen kruh, gesäuertes Brot, Cig.; — o. se, aufgähren (vom Teige), Cig.
2361. olẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, Mur., Cig., Jan.; das Haar verlieren, M.; (volkodlak) olevi se, rekše, dlaka mu odpade, LjZv.
2362. omȃgati, -am, vb. pf. 1) = premagati, Z.; dokler je majhen, štiri omaga, kadar je srednji, svet obrača, kadar je star, po semnji skače (vol), Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = onemagati, die Kräfte verlieren; od žeje o., vor Durst verschmachten, Cig.; — in Verfall kommen, zugrunde gehen, bankerott werden, Cig., Jan.; — 3) o. si, zu Kräften kommen, sich behelfen, zu Vermögen kommen, vzhŠt.- C.; — 4) o. koga, stärken, C.; (v poslednjih dveh pomenih se rabi tudi še kot vb. impf. ad omoči).
2363. omejénost, f. die Eingeschränktheit, Cig.; — die Endlichkeit, Cig. (T.); — die Beschränktheit, C.; duševna o., nk.
2364. omẹ́siti, -im, vb. pf. mittelst des Knetens mischen, Cig., M.; pogače z maslom in jajci omešene, Levst. (Zb. sp.); den Sauerteig mit dem Brotteig mischen, Z.
2365. omę̑tica, f. nekak šev, die Endelnaht, Senožeče, Lašče- Erj. (Torb.); na ometico šivati, zwei Stücke so zusammennähen, dass der Faden nach außen über die beiden Ränder geschlungen wird, Levst. (Rok.).
2366. omísiti se, -mı̑sim se, vb. pf. sich maußen, Mur.; — omišeno drevo, ein entblätterter Baum, C.
2367. omŕsiti se, -im se, vb. pf. 1) die Faste brechen, an einem Fasttage eine Fleischspeise kosten, Dol.- Cig., Jan., C.; — etwas kosten, C.; toliko, da smo se omrsili, Navr. (Kop. sp.); danes se še nisem omrsil, Lašče- Levst. (Rok.); — o. se, sich letzen, Jan.; = pokusiti kaj dobrega, po čemer slabejša stvar uže ne gre v slast, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) o. se, verwirrt werden, C.
2368. omrzíti, -ím, vb. pf. 1) kalt machen, Z.; gleichgiltig machen: o. duh in srce, SlN.; — 2) verhasst oder missfällig machen, Mur., Jan.; še pravo bogaboječnost ljudem omrzijo take žlabudre, Ravn.; o. se, sich verächtlich machen, C.; ogrditi in omrziti se proti Bogu, rokopis iz 15. stol.- Let.; — omrzilo se mi je kaj, ich bekam Ekel vor etwas, Cig.
2369. omŕzniti, -mȓznem, vb. pf. 1) kalt werden: ušesa so omrznila, Pohl. (Km.); pridite! jedi bi utegnile omrzniti, V.-Cig.; (o vremenu), Cig., Jan.; — erkalten ( fig.), im Eifer nachlassen, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) missfällig o. widerlich werden, Jan.; pes omrzne gospodarju, der Herr wird des Hundes überdrüssig, Vrt.
2370. ondȗkaj, adv. = ondi, Dict., Cig., Jan., Trub., Krelj, nk.; Ondukaj tako dolgo kleči, Da bom jaz v cerkev prišel, Npes.-K.
2371. onǫ̑d, adv. dortherum, in jener Gegend, auf jenem Wege, dort durch; = le-onod, Dict.; divji možje bodo onod skakali, Dalm.; koder ti, onod jaz, Gor.- Levst. (M.); od onod, von dort; David je od onod šel in ubežal, Dalm.; tudi: ọ̑nod, M., jvzhŠt.; (onode, onodi, C.).
2372. opáljenka, f. nekakšen tenak, nizek kruh, Dol.
2373. opásati, -pȃšem, vb. pf. umgürten: meč o.; — (eine Schürze) umbinden, Cig.; — o. se, den Gürtel anlegen, sich gürten; — umschließen (wie mit einem Gürtel), Cig., Jan.; z gozdi opasan, umwaldet, Cig.; umzingeln, belagern, ogr.- M.; — umfassen: te smreke trije možje ne morejo opasati, Ben.- Erj. (Torb.).
2374. opázən, -zna, adj. 1) behutsam, vorsichtig, aufmerksam, Mur., Cig., Jan.; — 2) leicht zu bemerken: najopaznejše prikazni, Žnid.
2375. opę̑čje, n. coll. Ziegel, Ziegelwerk: hiše niso iz žganega opečja, Let., Bes.
2376. operı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) operacijo izvrševati (izvršiti), operieren.
2377. opẹšávati, -am, vb. impf. = opeševati, C.
2378. 2. opę̑tnik, m. sir, ki še ni dobro dozorel, sir v srednjem času, Vas Krn- Erj. (Torb.).
2379. opíhati, -ham, -šem, vb. pf. beblasen, anhauchen, Nov.
2380. opísati, -šem, vb. pf. 1) mit einer Umschrift versehen, umschreiben, Cig., nk.; — 2) bunt bemalen, Cig., Jan.; opisano jajce, ein bunt gezeichnetes Ei, Z.; o. se, sich bemalen, Cig.; — 3) beschreiben, schildern, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 4) (einen Ausdruck) umschreiben, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
2381. opíščiti se, -im se, vb. pf. 1) sich mit einem Ausschlag (Bläschen) bedecken: koža se opišči, Glas.; — 2) te (vinske) trte se še opiščijo, diese Reben werden sich noch erholen, Ip.- Erj. (Torb.).
2382. oplȃta, f. 1) = oplat 1), die Seite: notranja oplata ladije, DZ.; — 2) die Sohlschiene, die Pflugschiene, V.-Cig.; — die Befelgung des Rades: to pesto še dve oplati pretrpi, Z.
2383. oplę́sati, -šem, vb. pf. umtanzen, Cig.
2384. oplésti, -plétem, vb. pf. 1) mit geflochtener Arbeit einfassen, um-, beflechten; breg o., das Ufer bekrippen, Cig.; s protjem opleten hlev, Jurč.; — das Haar flechten, frisieren; o. se, sich die Haare flechten; nisem se še oplela; um-, beschnüren, umwinden, Cig.; umkränzen, schmücken: o. kip, kapelico, jvzhŠt.; opleten ženin, opletena sneha, Danj. (Posv. p.); — opletene besede, eine geschmückte Rede, C.; — 2) herumstricken, umstricken, Cig.; — 3) o. koga, jemandem einen Hieb ( z. B. mit einer Peitsche) geben, M.; — o. malho na ramo, den Bettelsack auf die Schulter schwingen, Jurč.; — 4) prellen, Cig., M.
2385. oplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. 1) kahl machen, Mur.; glave bodo oplešene, Škrinj.; — 2) kahl werden, Ip., Dol.
2386. opọ̑mniti, -nim, vb. pf. = opomeniti; 1) mahnen, erinnern; opomni me te reči! Cig.; aufmerksam machen, M.; še na Samuelovo odkritosrčnost moramo o., Ravn.; — 2) eine Bemerkung machen, bemerken, Cig., nk.; — 3) o. se koga, česa, sich erinnern, sich besinnen, Cig., Jan., Svet. (Rok.); (opọ̑mnẹti, -im, Vrt.).
2387. oponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen, vorrücken, Mur., Cig., GBrda; on malo da, ali veliko oponosi, Trub.; oponosili so mu krivico, Dalm.; oponosil jim je njih nevarnost, Krelj; nikar betve mu ga (greha) ne oponosi, Ravn.; ne bodi Bogu oponošeno! Z.; oponošeno ti bodi to! Cig.; oponošen dar je črn pred Bogom, Npreg.- Jan. (Slovn.).
2388. oprẹ̑mək, -mka, m. tudi pl. opremki, das Hinterkorn, Dict., Cig., C.; slabejše žito, ki se pri vejanju s plevami pomeša, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Kras, Dol.
2389. opŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) moderig, schimmelig werden, Cig., C., Mik.; hruške, bob, grah in drugo tako rado oprhne, če se dovolj ne posuši, tako tudi pšenica, če ni na suhem spravljena, Notr., Polj.; — 2) einen Ausschlag bekommen, Gor.; — 3) trta oprhne, die Rebenblüten fallen ab, Vrtov. (Vin.).
2390. opriję́ti, -prímem, vb. pf. umgreifen: še lahko oprimem to drevo, Cig.; — o. se česa, etwas umklammern, sich an etwas anhalten, Cig., Jan.; — oprimi se, da ne padeš, Lašče- Levst. (Rok.); — oprijemši hoditi, an verschiedenen Gegenständen sich anhaltend einhergehen; tudi: oprimši; oprimši stopa v tamno poslopje, Zv.
2391. opŕtati, -am, vb. pf. mittelst Tragband auf den Rücken laden; torbo nositi okolo rame oprtano, Jurč.; o. košek gnoja, Zv.; übhpt. auf den Rücken laden, nehmen, Cig., Jan.; o. malho, LjZv.; — o. se, etwas auf den Rücken laden: jaz sem se oprtal, krošnje ne odložim, Jurč.; — o. koga, einen aufhocken lassen, Cig.
2392. opŕtiv, adv. = oprtav, Cig., Jan., C.; blago o. nositi od hiše do hiše, Zv.; o. nesti težko vrečo, Jurč.; prigugal se je oprtiv s košem, LjZv.
2393. opúhati, -ham, -šem, vb. pf. ringsum beblasen, anblasen, Z.
2394. orȃł, f. 1) das Pflügen, Cig., Bes.; — 2) das Ackerland, C., Svet. (Rok.); prišel sem z orali, C.; — 3) das Joch, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ.; kakšna o. zemlje, etwa ein Joch Land, Levst. (Močv.).
2395. orẹ̑ščək, -čka, m. dem. orešek, orešec; 1) eine kleine Walnuss, ein kleiner Walnussbaum; — die Muscatnuss, Valj. (Rad); — divji o., die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Medv. (Rok.); — 2) = stržek: orešček ali stržek je prifrčal in se skril pod ostrešje, LjZv.
2396. orísati, -rı̑šem, vb. pf. zeichnen, beschreiben: oriši s to šibo okolo sebe ris, Jurč.
2397. orumę́njati, -am, vb. impf. ad orumeniti: pšenica se je orumenjala, Jurč.
2398. osár, -rja, m. = sršenar, der Wespenbussard (pernis apivorus), C.
2399. osẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. = obsenčiti, beschatten; — ausschattieren: o. s tušem, tuschen, Cig.
2400. osiromášiti, -ȃšim, vb. pf. arm machen: o. se = osiromašeti, Cig.
2401. osládən, -dna, adj. 1) süßlich, Kr.; kvas testo osladno in lepo dišeče stori, Met.- Jan. (Slovn.); — süßlich, sentimental: osladne pesni, Zv.; — 2) wohllüstig, Mur.; osladno sanjarjenje, Zv.
2402. osobítən, -tna, adj. besonders geartet, eigenthümlich, charakteristisch: o. kamen, ein charakteristisches Gestein, Erj. (Min.); svoje vrste, in še prav osobitne, Erj. (Izb. sp.); — prim. osobit.
2403. osǫ̑jina, f. die Schattengegend, die nordseitige Gegend, Cig., C.; travnik je v osojini, C., Notr.; samo po osojinah je še ležal sneg, Erj. (Izb. sp.); — prim. osoj.
2404. ostrójiti, * -im, vb. pf. 1) inwendig mit Brettern bekleiden, auszimmern (im Bergbau), Cig.; — 2) gründen, stiften, C.; — 3) gerben; — ausbeizen: preden lan razgrneš, z vodo ga pomoči, se lepše ostroji, Vod. (Izb. sp.).
2405. osúplost, f. die Bestürztheit, das Erstauntsein, nk.; kdo popiše njih osuplost? Erj. (Izb. sp.); iznebiti se osuplosti, Jurč.
2406. oščepíti, -ím, vb. pf. = oščapiti, (ošep-) C., Z.; o. se, sich herumwinden: oslak se oščepi okoli fižola, Dol.; sich umschlingen, Npes.-Vraz.
2407. oščépniti, -ščę́pnem, vb. pf. = oščepiti, (ošep-) C.
2408. óšva, f. = ošev, der Aufsatz am Hemde, Valj. (Rad).
2409. otalíti se, -ím se, vb. pf. aufthauen, Mur., Volk.- M.; pozeb se pozna pri rastlini še le tedaj, ko se otali, SlGosp.
2410. otésati, -tę́šem, vb. pf. 1) abzimmern, behauen; — 2) bilden, civilisieren, Cig.
2411. otę̑sək, -ska, m. der abgezimmerte Stamm, C.; — = ostanek polena, iz katerega se treske tešejo, Valj. (Rad); — der Prügel, C.
2412. otmeník, m. = odrešenik, Dalm.
2413. otménje, n. = odrešenje, Dict., Dalm.
2414. otórẹj, adv. derart: naša pšenica ni otorej (nicht so schön) ko vaša, nisem se nadejal, da bo moj fant otorej (so viel wert), Levst. (Rok.); tudi: otorẹ̑j, Dol.; — prim. otovre.
2415. otovrẹ̑, adv. 1) um diese Zeit, Dol.; — 2) so viel beiläufig, derart: otovre(j) bomo tudi mi imeli pšenice, SKr.; ni bilo otovre dekleta v fari, Jurč.; otovre delavnega človeka ne bom dobil za plužne, Jurč.; otovre (so viel wert) sem menda uže, kakor oni potepuh, Jurč.
2416. ovẹ́dati, -am, vb. impf. ad ovedeti; Erhebungen pflegen, zu ermitteln suchen, Cig., Jan.; o. o čem, Erj. (Izb. sp.); o. in povpraševati, LjZv.
2417. ovršávati, -am, vb. impf. = ovrševati, Navr. (Let.); = obhajati, feiern, begehen, BlKr.; o. pustno slavnost, Navr. (Let.).
2418. ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.
2419. ozı̑məc, -mca, m. 1) die Winterfrucht: ječmen o., die Wintergerste, Cig.; = šestovrstni ječmen, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); oves o., der Winterhafer, Cig.; lan o., lan, ki je jeseni vsejan, Lašče- Levst.; der Winterflachs, Cig., Jan., C., Mik., Svet. (Rok.), Notr.; luk o., Mik.; — der Winterapfel, Jan.; ozimci, das Winterobst, Cig.; — 2) das im Winter geborene Junge, C.; pos. jare, ki se je rodilo po zimi, Bolc- Erj. (Torb.).
2420. ozímən, -mna, adj. Winter-, Jarn., Cig., Jan., Notr.; ozı̑mna pšenica, o. dlaka, Jan.
2421. ožítiti se, -im se, vb. pf. Körner ansetzen: ožiti se žito ( n. pr. pšenica), kadar dobode zrnje, Vas Krn- Erj. (Torb.).
2422. pa-, praef. ( adv.) znači nekaj poznejšega, slabejšega, nepravega: patoka, der Trebermost; paberek, das bei der Nachlese Gesammelte; pasterek, der Stiefsohn; (besede v novejšem času po vzgledu teh narejene se nav. tako izgovarjajo, da ima "pa" svoj poudarek poleg glavnega besednega naglasa).
2423. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
2424. páberək, -rka, m. 1) die Frucht, die bei der Ernte aus Übersehen stehen gelassen und bei der Nachlese aufgelesen wird ( z. B. eine Traube, eine Ähre u. dgl.); tu in tam visi še kak p. po vinogradu; paberke pobirati, Nachlese halten; — 2) = češulja, ein kleines Träubchen: sami paberki visijo letos po vinogradu, C., jvzhŠt.; — 3) der Knirps, Cig., Gor.; ta majceni paberek! dieser winzige Zwerg, Hip. (Orb.); — nav. paperek.
2425. 2. pàh, páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.
2426. pālaš, m. nekakšen meč, der Pallasch, Cig., Jan., ogr.- C.
2427. pámet, f. 1) das Gedächtnis, Cig., Jan., Cig. (T.); na p. znati, auswendig wissen, Mur., Cig., Jan.; (= iz pameti, C.); na p. vaditi, dem Gedächtnis einprägen, Meg.- Mik.; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); = kar moja pamet nese, Erj. (Izb. sp.); za naše pameti, in unseren Tagen, Blc.-C.; na pameti imeti, gedenken, Vrt.; v pameti imeti, wissen, Gor.; — 2) die Vernunft, die Einsicht, der Verstand, die Raison, die Besonnenheit: Bog daj bebcem (norcem) pamet! komur ni Bog pameti dal, njemu je kovač ne bo skoval, Npreg.- Cig.; pamet je boljša ko žamet; zdrave pameti biti, bei Troste sein; iz pameti stopiti, irrsinnig werden, C.; od pameti iti, von Sinnen sein, C.; ni prave pameti, es ist nicht richtig in seinem Kopfe, Cig.; po pameti, vernunftgemäß; po pameti ravnati, vernünftig, besonnen handeln, Cig.; kratka p., geringe Einsicht, kurzer Verstand, Cig.; ima dolge lase pa kratko p., jvzhŠt.; po moji pameti, nach meiner Einsicht, C.; kolikor ljudi, toliko pameti, viel Köpfe, viel Sinne, Levst. (Zb. sp.); da bi jih že vendar pamet srečala, dass doch die Leute gescheiter würden, Cig., jvzhŠt.; pameti koga učiti, jemanden witzigen, Cig.; pameti si kupiti, Lehrgeld zahlen, Fr.- C.; da bi jim Bog to pamet (diesen vernünftigen Gedanken) dal! C.; — na p. vzeti, jemati, bemerken, gewahr werden, beobachten, Mur., vzhŠt., ogr.- C.; tudi: sich zu Gemüthe führen, C.; — slepa p., der Naturinstinct, Blc.-C.
2428. pandúr, -rja, m. neka vrsta ogrskih vojakov v prejšnjih stoletjih, tudi: nekakšen birič, der Pandur.
2429. pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Mariborska ok.- Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
2430. pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
2431. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
2432. pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
2433. pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
2434. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
2435. 1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
2436. partēr, m. pritlični del hiše, gledališča, das Parterre.
2437. pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.).
2438. pasíca, f. die Binde um den Leib, die Lendenbinde, Cig.; nekdaj so možje nad srajco črez pas nosili rdeče, volnene pasice, Levst. (Rok.); der Gürtel, Cig., Jan., C., Ravn., Nov.; Opaše pasico zlato, Npes.-K.; die Schärpe, DZ.; — das Cingulum beim Messkleide, M.; — dolgi "šal", s katerim si vrat po zimi ovijajo, Dol.
2439. páš, m. = pašanec, pašenog, C.
2440. 1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
2441. pašánəc, -nca, m. = pašenog, C., Z., Vrt., Dol., (pášanec) BlKr.
2442. pašánog, m. = pašenog, Bača- Erj. (Torb.), Mik.
2443. pášnog, m. = pašenog, pašanec, BlKr.
2444. páuterki, m. pl. najslabše predivo, die Nachbreche beim Hanf, Podgorjane (Kor.)- Štrek. (LjZv.); — prim. potirki.
2445. pȃžrka, f. = parkelj, C.; (pašerka, Guts.).
2446. pečár, -rja, m. 1) der Ofenbauer, der Ofensetzer, der Ofenhändler, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Bäcker, Alas., Dict.; — 3) tisti, ki peči kreše, der Steinhauer, Rez.- C.
2447. pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži ( Goriš.)- Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče- Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.
2448. 1. pẹ̑hati, -am, vb. impf. 1) abmüden, Cig., Jan.; p. se, sich abmüden, Cig., Jan., C., ZgD.; sich außer Athem laufen, Cig., C.; pehati se je moral, kakor črna živina, p. se za tuje ljudi, LjZv.; — 2) gehen: kam pehaš? Valj. (Rad); — prim. 1. peh.
2449. pę́ka, f. das Backen; kruh po peki, frisches Brot, Cig., Met.; dobra dekla je za kuho in peko, jvzhŠt.; mati imajo veliko peko, Erj. (Izb. sp.); — kolikor se enkrat da v peč, das Gebäck, Cig.; celo peko kruha bi snel, tako je požrešen, Lašče- Levst. (Rok.); — kruh stare peke, altbackenes Brot, Cig., Slom.
2450. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
2451. pelı̑nka, f. neka vrsta pelina, ki ima hujši duh ter manjše in manj goste vejice in šopke od pelina, jvzhŠt.
2452. péljati, pę́ljem in: peljáti, -ȃm, vb. impf. führen; za roko koga p.; za podpazduho se p., eingehängt gehen, Cig.; — leiten, Cig., Jan.; kamor srce pelje, nach Herzenslust, Jan.; umeti, kako svet pelja, Lebensart verstehen, Jurč.; — mittelst eines Fahrzeuges fortbringen, fahren ( trans.); gospodo p. v mesto; (brez objekta): kam pa peljaš? — p. se, mittelst eines Fahrzeuges weiter befördert werden, fahren ( intr.); s pošto, po železnici, v ladji, v čolnu se p.; — prim. it. pigliare, nehmen, Mik. (Et.).
2453. perfektīvən, -vna, adj. dovršen, perfectiv ( gramm.): perfektivni glagoli.
2454. 1. pērla, f. dišeča p., der Waldmeister (asperula odorata), Cig., Jan., Tuš. (R.); — prim. asperula. (?)
2455. pernják, m. 1) die Federschachtel, Cig.; — 2) das Federkissen, C.; — 3) petoprsti p., die Federmotte o. das Schlehen-Geistchen (pterophorus pentadactylus), rožni p., das Rosengeistchen (p. rhododactylus), šestoprsti p., die Geißblatt-Federmotte (alucita hexadactyla), Erj. (Ž.).
2456. pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.
2457. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
2458. pẹšák, m. = pešec, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
2459. pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).

   1.860 1.960 2.060 2.160 2.260 2.360 2.460 2.560 2.660 2.760  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani