še (2.301-2.400)

2301. odjȃhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) zu Pferde sich entfernen, wegreiten, davonreiten; — 2) vom Pferde steigen, absitzen: Krpan odjaha z male kobile, Levst. (Zb. sp.).
2302. odjẹ́sti, -jẹ́m, vb. pf. 1) abessen, abfressen: hrošči so listje odjedli drevju; — 2) o. koga, jemanden tückischer Weise aus einer Stellung ( z. B. aus einem Dienste) bringen, C.; — 3) mit dem Essen fertig werden, abspeisen; gospoda niso še odjedli.
2303. odklésati, -klę́šem, vb. pf. wegmeißeln, Jan. (H.).
2304. odklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. 1) wegbeugen, abneigen, Cig., M.; o. se, abweichen, declinieren, Cig.; — ablehnen; o. predlog, einen Antrag ablehnen, nk.; — 2) o. se, eine Verbeugung machen: kdor gre od cerkve domov, odkloni se na svojih mestih, odkoder se vidi cerkev, rekše, obrne se k cerkvi ter se prikloni, Podkrnci- Erj. (Torb.).
2305. odkǫ́d, adv. = od kod; I. interr. woher? odkod ste? odkod drugod? woher anders? odkod to veste? — ne vem, odkod so; — II. indef. irgendwoher; bo že odkod kdo prišel; odkod drugod, sonstwoher.
2306. 1. odkǫ́siti, -im, vb. pf. mit der Morgen- oder Mittagsmahlzeit (kosilo) fertig werden, abspeisen; niso še odkosili.
2307. odkrésati, -krę́šem, vb. pf. krešoč odbiti, abschlagen, Cig.
2308. odlágniti, -nem, vb. pf. leichter, besser werden: odlagnilo mu je, Zv.; bolnim ljudem je še tisti dan odlagnilo, LjZv.
2309. odlȃška, f. = odlašek, Dict.
2310. odlǫ́čiti, -im, vb. pf. 1) absondern, ausscheiden, abtrennen; — abstrahieren ( phil.), Cig. (T.); o. se, sich absondern, sich lostrennen, sich ablösen; — 2) bescheiden, bestimmen; o. komu kaj; trpel bom, kar mi je Bog odločil; — uro o. v službo božjo, Burg.; = določiti, festsetzen: o. dan, ceno, Cig., Jan.; — entscheiden; še nisem odločil, ich habe noch keine Entscheidung getroffen, Cig.; den Ausschlag geben; njegov glas je odločil; o. se, sich entscheiden, sich entschließen.
2311. odmésti, -métem, vb. pf. hinwegkehren, hinwegfegen; o. prah od pšenice.
2312. odmíšljati, -am, vb. impf. ad odmisliti; abstrahieren, Cig. (T.); odmišljamo — z mišljenjem odločujemo — posamezne predmete, da nam ostane en sam duševni predmet — pojem, Lampe (D.).
2313. odmlátiti, -im, vb. pf. 1) durch Dreschen, Schlagen lostrennen; — abdreschen: o. dolg, Cig.; — 2) das Dreschen beenden; mi smo že odmlatili, vi še mlatite.
2314. odmóliti, -mǫ́lim, vb. pf. aufhören zu beten; abbeten: o. pet očenašev, rožni venec.
2315. odpásati, -pȃšem, vb. pf. losgürten; o. sabljo, Cig.; o. zastor, die Schürze losbinden, Cig.; — o. se, sich den Gurt öffnen, den Gürtel sich losbinden, Cig.
2316. odpéljati, -pę́ljem, -peljáti, -ȃm, vb. pf. wegführen: o. otroka za roko, psa na vrvci; v sužnost o., in die Sclaverei abführen; — wegfahren ( trans.): o. koga (kaj) z vozom, z ladjo, na vozu, na ladji; o. se, wegfahren, abfahren, davonfahren; kdaj se odpelješ? — wegleiten, entleiten; o. vodo iz ribnika, den Teich entwässern, Cig.
2317. odpíhati, -ham, -šem, vb. pf. durch Blasen entfernen, wegblasen.
2318. odpísati, -šem, vb. pf. 1) abschreiben (amtlich in Abfall bringen): o. komu davke, Cig., nk.; — 2) o. se, schriftlich auf etwas Verzicht leisten: dedščini se o., Ljubljanska ok.; — schriftlich erwidern, antworten, rescribieren, Cig., Jan., C., nk.
2319. odplę́sati, -šem, vb. pf. 1) tanzend sich entfernen; — 2) aufhören zu tanzen, austanzen.
2320. odpúhati, -ham, -šem, vb. pf. 1) durch Hauchen entfernen, weghauchen, wegblasen, Z.; — 2) entstürzen, Cig.
2321. odrȃslək, -sləka, -səłka, m. der Spross, der Trieb, der Zweig, Meg., Dict.- Mik., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; od vej se manjši odrasleki na vse strani stegujejo, Pirc; kostni o., der Beinfortsatz, V.-Cig., Erj. (Som.); — der Ausläufer (eines Gebirges), Jan., Jes., Vod. (Izb. sp.); — šest poglavitnih evropskih jezikov ima vsak svoje odraselke, Vod. (Izb. sp.); — der Sprössling: vi odraselki in otroci pregrešnih ljudi, Jap. (Sv. p.).
2322. odrẹšávati, -am, vb. impf. = odreševati, C.
2323. odtésati, -tę́šem, vb. pf. wegzimmern, weghauen.
2324. odtóčiti, -tǫ́čim, vb. pf. 1) durch Abfließenlassen absondern, wegschenken, abschenken; preveč je vina v kupici: odtoči nekoliko; vedro vina o. iz polnega soda; — 2) mit dem Abschenken fertig werden; ali še točite, ali ste že odtočili? — 3) entrollen machen, Cig.
2325. odtǫ̑d, adv. = od tod, von hier; von da aus; odtod do cerkve; do križa je pritekel: odtod je šel počasi; odtod prihaja, da ..., daher kommt es, dass ...; (pomni: odsod k vam = odtod [von dort] lesem, Krelj).
2326. odumíti, -ím, vb. pf. 1) o. koga, zur Besinnung bringen, ogr.- C.; — aufklären, belehren, erleuchten, C.; — 2) o. se, = oglasiti se; klical sem ga, pa se ni hotel odumiti, stresel sem ga, pa se mi še odumi ne, Dol.; — o. se, zum Bewusstsein kommen, zu sich kommen, C.
2327. odvésti, -védem, vb. pf. 1) = odpeljati, Jan., nk.; — wegleiten, ableiten, Jan., Cig. (T.); — 2) an Mann bringen, anbringen, Kr.- Erj. (Torb.); — o. denar, M.; Janševi proizvodi so se odvedli uže zdavna vsi, Navr. (Let.).
2328. odvẹ̑tnik, m. 1) der Fürsprecher, der Vertheidiger, Meg., Dict., Guts., Mur., Dalm.; (božjega) sinu, našega odvetnika, Trub.; moli za svojega odvetnika in pomočnika, Trub.- Let.; jaz sem vaš srednik, odvetnik, Krelj; — 2) der Advocat, Cig., nk.
2329. odvŕšati, -ím, vb. pf. = odvršeti, Cig.
2330. 2. ǫ̑gəł, -gla, m. die Kohle; črn kakor o., kohlschwarz; živi o., die Glutkohle; blatni o., die Moorkohle, svetli o., die Glanzkohle, iglasti o., die Nadelkohle, črni o., die Schwarzkohle, koščeni o., die Knochenkohle, Cig. (T.); — piše se tudi: ogelj, Cig. (T.), Valj. (Rad) i. dr.
2331. ógənj, -gnja, m. 1) das Feuer; o. kresati, Feuer schlagen; z oljem ogenj gasiti, Öl ins Feuer gießen, Mur., Cig.; iz dima v ogenj = vom Regen in die Traufe, Mur.; moram z roko v ogenj = ich muss in den sauren Apfel beißen, Mur., Cig.; — die Feuersbrunst: ogenj je v vasi, es brennt im Dorfe; o. vstane, das Feuer bricht aus, Cig.; za vsako reč je že ogenj v strehi, = um jeder Kleinigkeit willen wird gleich Lärm geschlagen; — der Herd: kovačnica na dva ognja, C.; naša vas ima 50 ognjev (= ognjišč, hiš), Kras- Erj. (Torb.); plačevati davek od ognja, die Hausclassensteuer zahlen, Tolm.; — divji o., das Nothfeuer, V.-Cig.; divji ogenj je z drgnjenjem lesa ob lesu napravljeni ogenj, Rib.- C.; — divji o. = belkasta svetloba od trhlenega lesa, BlKr.; — divji o., das Irrlicht, Cig. (T.); čadni o., das Irrlicht, Cig.; = slepi o., Guts.; — o. sv. Elma, das St. Elmfeuer, Cig. (T.), Jes.; — grški o., das griechische Feuer, Cig.; o. iz pušek, das Gewehrfeuer; v ognju biti, im feindlichen Feuer stehen; — 2) das Büchsenschloss, Cig., M.; — 3) razne bolezni: divji o., die Entzündung, C.; divji o. se naredi človeku na rani, BlKr.; die Bräune, C.; — pereči o., der milzbrandartige Rothlauf (der Schweine), Cig., Fr.- C., Strp.; — mrzli o., der Brand an den Bäumen, C.; — 4) der starke Affect, die Leidenschaft; v prvem ognju, Cig.
2332. ogìb, -gíba, m. 1) die Beugung, ( phys.): o. svetlobe, valov, Cig. (T.); — 2) das Ausweichen, die Vermeidung, Cig., Jan., M.; — 3) oni del telesa, kjer se človek pripogiblje: pokošeno žito v ogib stiska in v snope veže, Jurč.
2333. 1. ogláriti, -ȃrim, vb. impf. an den Ecken herum stehen, Nov.- C.; okrog olepšane hiše je oglarila mladina, Zv.; bei Hochzeiten schmarotzen, dort Lieder singen, um beschenkt zu werden, M.
2334. oglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) besehen, besichtigen, in Augenschein nehmen; o. česa: oglej mojih rok! Met.; zdaj si ogledimo nemškega soneta, Levst. ( LjZv.); nav.: o. kaj; — recognoscieren, Cig.; — o. se, sich beschauen, Cig.; o. se v zrcalu, sich bespiegeln, Cig.; — o. se na koga, sich jemanden zum Muster nehmen, nk.; — 2) o. se, sich orientieren, Cig. (T.); — 3) o. se, sich umsehen, zurückblicken, Mur., Cig., Jan.; — še ogledal se ni = še zmenil se ni, Gor.
2335. ogledováti, -ȗjem, vb. impf. ad ogledati, 1) beschauen, besichtigen; mrliča (mrliče) o., die Todtenbeschau vornehmen; vojsko o., das Heer mustern, Cig.; — betrachten: duhovno o., geistig beschauen, Cv.; — kundschaften, spionieren, Cig., Jan.; — o. se, sich besehen; o. se v zrcalu, sich bespiegeln, Cig.; — 2) o. se, herumschauen, umherblicken, Cig., Jan.; — säumen, Dalm.- C.; kaj se ogleduješ? jvzhŠt.
2336. oglušíti, -ím, vb. pf. 1) taub machen, betäuben, Mur., Cig., Jan., Jsvkr.; — o. se, sich taub stellen, Erj. (Izb. sp.); — 2) = oglušeti, Cig., M.; oglušili so bili od same starosti, Jurč.
2337. ognúsiti, -im, vb. pf. ekelhaft machen, besudeln, verunreinigen, beflecken, Mur., Cig., Jan.; s pregrehami ognušena telesa, Burg.
2338. ogọ̑vor, m. 1) = obgovor, die Anrede, Cig., Jan., M.; — kakršen ogovor, takšen odgovor, Cig.; die Ansprache, die Allocution, die Harangue, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die üble Nachrede, die Verleumdung, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
2339. ogrȃbək, -bka, m. 1) das Abgerechte, Cig., Jan.; kar se z naloženega voza ali stoga ograbi, Gor., BlKr.; das kürzere Stroh, das vom ausgedroschenen Getreide oben abgerecht wird, der Abrechling, Cig.; — 2) etwas Zusammengerechtes, C.; pokošeno seno na eno mesto zgrabljeno, da se vkupe suši, Erj. (Torb.); der Schoberfleck, Cig.; — o. ljudi, eine Gruppe von Menschen, Lašče- Erj. (Torb.).
2340. ǫ̑grc, tudi: ogr̀c, -gŕca, (-grcà), m. 1) die Made der Dasselfliege, der Engerling, Cig., Fr.- C., Bleiw.- C.; — podkožni ogrci, die Dasselbeulen in der Haut des Rindviehes von den Maden der Dasselfliegen, Strp., Rib.- C.; — 2) nekakšen izpuščaj po človeški koži, posebno po obrazu: die Finne, der Mitesser, die Hautblüte ( bes. im Gesicht), Cig., Jan., Blc.-C., Levst. (Rok.), Kras, Soška dol., Lašče- Erj. (Torb.); — ogrci, die Masern, Cig., BlKr.; ( die Kinderblattern, C.); — 3) = podjed, ličinka rjavega hrošča, Erj. (Z.), Nov.
2341. ogredę́šati, -am, vb. pf. auskrämpeln, Cig.; prim. gredeše, gradaše.
2342. ogrẹšíti se, -ím se, vb. pf. 1) sich versündigen, Mur., Jan.; — 2) o. se, bei nüchternem Magen etwas genießen, Cig., C., GBrda; danes se še nisem ogrešil, Z.; o. se z grižljajem kruha, Ravn.; — 3) = zgrešiti, verfehlen, nicht treffen, Jan.
2343. ogrščák, m. der Ost- oder Nordostwind, Trst. (Let.); ogȓščak ("ogršek"), Slom.- C., jvzhŠt.
2344. ǫ̑hati, -ham, -šem, vb. impf. = vohati, Mur.
2345. ohvaljeváti se, -ȗjem se, vb. impf. ad ohvaliti se; sich rühmen: ohvaljeval se je, rekoč: Dober duh mi je prišel v hišo, Vod. (Izb. sp.).
2346. ojȃhati, -ham, -šem, vb. pf. zureiten, ojahan, zugeritten, Jan. (H.).
2347. okadíti, -ím, vb. pf. beräuchern, berauchen; — an-, beschmauchen, Cig.; — o. se, von Rauch angegangen werden, verräuchern, Cig.; — okajen: von Rauch angelaufen, verräuchert; okajene hiše; okajeno rumen, rauchgelb, V.-Cig.; — okajeno vino, geschwefelter Wein, Št.; — okajen, etwas betrunken, angestochen, C., Podkrnci- Erj. (Torb.).
2348. ókənce, n. dem. okno, das Fensterchen; — die Luke, Cig.; das Luftloch, Gor.; — (pri ušesu) jajasto, okroglo o., das ovale, das runde Fenster, Erj. (Som.); — die Zelle (am Insectenflügel), h. t.- Cig. (T.).
2349. okísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. säuern, ansäuern; malo kvasu dosti moke okisa, Kast.; — oxydieren, Cig., Jan., Cig. (T.).
2350. oklę̑n, adj. = jeklen, stählern, Notr.; — gediegen, kernig, compact, V.-Cig., Cig. (T.), C.; okleno pšenično zrno, Ravn., Svet. (Rok.); — fest, stark: oklene kosti, C.; — oklen dovtip, ein kerniger Witz, Bes.
2351. óknọ, n. 1) das Fenster; o. natekniti, sneti, das Fenster einhängen, ausheben; pod ọ́kna hoditi, fenstern gehen; okna imeti na ribnik, die Aussicht auf den Teich haben, Levst. (Pril.); — slepo okno, blindes Fenster, Cig., Jan.; die Nische, Polj.; — 2) eine fensterähnliche Öffnung: das Visier an einem Helme, V.-Cig.; — ein ins Eis gehauenes Loch, Cig.; — die Bodenthür am Fasse, Cig.; — die Kluft im Liegenden ( mont.), Cig.; — der Schacht, Cig.; = rudniško o., Jan. (H.); — der Nabel einer Kuppel, Cig. (T.); — 3) der Theil einer Getreideharfe zwischen zwei Säulen, C.; imam tri okna pšenice in dve okni ječmena, Tolm.- Erj. (Torb.); tudi mera za njive, t. j. toliko njive, da s pridelkom napolni eno okno kozolca, Temljine ( Tolm.)- Štrek.; — die Abtheilung eines Zaunes zwischen zwei Säulen, C.; der Brückenbogen zwischen zwei Pfeilern: most na trinajst oken, Navr. (Let.).
2352. okolíš, m. 1) der Umweg, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — okoliši, Umschweife, Jan.; po okoliših pripovedovati, weitschweifig erzählen, LjZv.; začel jo je nekam po okoliših snubiti, Erj. (Izb. sp.); brez okolišev, ohne Umstände, Svet. (Rok.), Str., Jurč.; tudi: brez okoliša, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Umkreis, das Gebiet, Jan., Cig. (T.); močvirski o., das den Moorgrund umschließende Gebiet, Levst. (Močv.); — der Bereich, der District, Cig., Jan.; zdravnik vašega okoliša, Vod. (Bab.); volitveni okoliši, Wahl-Bezirke, Levst. (Nauk); colni o., das Zollgebiet, DZ.; cestni o., der Wegdistrict, Levst. (Cest.); kužni o., der Seuchenbezirk, Levst. (Nauk); šolski o., der Schulsprengel, UčT.; o. okrajnega sodišča, der Bezirksgerichtssprengel, DZ.
2353. okọ̑lišnji, adj. in der Umgebung befindlich, umliegend, C.; angrenzend, (okolšen) Jan.
2354. okopẹ́ti, -ím, vb. pf. muchlig werden (o žitu, moki), Cig., Gor.- M., Svet. (Rok.); v kozolec zloženo mokro snopje okopi, rekše, segreje se in potlej oprhne ali splesneje, Lašče- Levst. ( LjZv.); okopel, dumpfig, faulicht, muchlig, V.-Cig., M., C.; okopel kruh, kadar začne nekako mehek biti in se nitke po njem delajo, jvzhŠt.; okopelo dišati, mucheln, V.-Cig.
2355. okrajšávati, -am, vb. impf. = okrajševati.
2356. okrésati, -krę́šem, vb. pf. grob behauen, Cig.; kamen o., die scharfen Ecken des Steines abstumpfen, Cig.; drevo o., den Baum abästen, Z.; — o. koga, jemanden abprügeln, M., Z., Zora; — o. se, sich durch Anschlagen verwunden, Z.
2357. okrížəlj, -žlja, m. die Heuscheibe auf Wiesen, Poh.- C.; — prim. okrišelj, okrišljaj.
2358. okrǫ́gəł, -gla, adj. rund (kugelförmig, kreisförmig oder cylinderförmig); okroglega lica biti; nima okroglega v mošnji, er hat keinen Heller im Beutel, Cig., C.; okrogli vrh, die Kuppe, Cig.; o. denar, o. steber; — okroglo povedati, etwas Lustiges vorbringen, Z.; okrogla, eine lustige Weise, Cig.; okrogle peti, lustige Lieder singen, Cig., Vod. (Pes.); tiste naše okrogle izvirajo iz tega, kar Nemec imenuje "Lustigkeit", Zv.; okroglo zagosti, ein lustiges Stück aufspielen, Cig., M.
2359. okȗčmati, -am, vb. pf. s kučmo pokriti, Zv.; okučmana ušesa, Jurč.
2360. okvásiti, -im, vb. pf. mit Sauerteig versetzen, säuern, Cig., Jan.; okvašen kruh, gesäuertes Brot, Cig.; — o. se, aufgähren (vom Teige), Cig.
2361. olẹvíti se, -ím se, vb. pf. sich häuten, Mur., Cig., Jan.; das Haar verlieren, M.; (volkodlak) olevi se, rekše, dlaka mu odpade, LjZv.
2362. omȃgati, -am, vb. pf. 1) = premagati, Z.; dokler je majhen, štiri omaga, kadar je srednji, svet obrača, kadar je star, po semnji skače (vol), Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) = onemagati, die Kräfte verlieren; od žeje o., vor Durst verschmachten, Cig.; — in Verfall kommen, zugrunde gehen, bankerott werden, Cig., Jan.; — 3) o. si, zu Kräften kommen, sich behelfen, zu Vermögen kommen, vzhŠt.- C.; — 4) o. koga, stärken, C.; (v poslednjih dveh pomenih se rabi tudi še kot vb. impf. ad omoči).
2363. omejénost, f. die Eingeschränktheit, Cig.; — die Endlichkeit, Cig. (T.); — die Beschränktheit, C.; duševna o., nk.
2364. omẹ́siti, -im, vb. pf. mittelst des Knetens mischen, Cig., M.; pogače z maslom in jajci omešene, Levst. (Zb. sp.); den Sauerteig mit dem Brotteig mischen, Z.
2365. omę̑tica, f. nekak šev, die Endelnaht, Senožeče, Lašče- Erj. (Torb.); na ometico šivati, zwei Stücke so zusammennähen, dass der Faden nach außen über die beiden Ränder geschlungen wird, Levst. (Rok.).
2366. omísiti se, -mı̑sim se, vb. pf. sich maußen, Mur.; — omišeno drevo, ein entblätterter Baum, C.
2367. omŕsiti se, -im se, vb. pf. 1) die Faste brechen, an einem Fasttage eine Fleischspeise kosten, Dol.- Cig., Jan., C.; — etwas kosten, C.; toliko, da smo se omrsili, Navr. (Kop. sp.); danes se še nisem omrsil, Lašče- Levst. (Rok.); — o. se, sich letzen, Jan.; = pokusiti kaj dobrega, po čemer slabejša stvar uže ne gre v slast, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) o. se, verwirrt werden, C.
2368. omrzíti, -ím, vb. pf. 1) kalt machen, Z.; gleichgiltig machen: o. duh in srce, SlN.; — 2) verhasst oder missfällig machen, Mur., Jan.; še pravo bogaboječnost ljudem omrzijo take žlabudre, Ravn.; o. se, sich verächtlich machen, C.; ogrditi in omrziti se proti Bogu, rokopis iz 15. stol.- Let.; — omrzilo se mi je kaj, ich bekam Ekel vor etwas, Cig.
2369. omŕzniti, -mȓznem, vb. pf. 1) kalt werden: ušesa so omrznila, Pohl. (Km.); pridite! jedi bi utegnile omrzniti, V.-Cig.; (o vremenu), Cig., Jan.; — erkalten ( fig.), im Eifer nachlassen, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) missfällig o. widerlich werden, Jan.; pes omrzne gospodarju, der Herr wird des Hundes überdrüssig, Vrt.
2370. ondȗkaj, adv. = ondi, Dict., Cig., Jan., Trub., Krelj, nk.; Ondukaj tako dolgo kleči, Da bom jaz v cerkev prišel, Npes.-K.
2371. onǫ̑d, adv. dortherum, in jener Gegend, auf jenem Wege, dort durch; = le-onod, Dict.; divji možje bodo onod skakali, Dalm.; koder ti, onod jaz, Gor.- Levst. (M.); od onod, von dort; David je od onod šel in ubežal, Dalm.; tudi: ọ̑nod, M., jvzhŠt.; (onode, onodi, C.).
2372. opáljenka, f. nekakšen tenak, nizek kruh, Dol.
2373. opásati, -pȃšem, vb. pf. umgürten: meč o.; — (eine Schürze) umbinden, Cig.; — o. se, den Gürtel anlegen, sich gürten; — umschließen (wie mit einem Gürtel), Cig., Jan.; z gozdi opasan, umwaldet, Cig.; umzingeln, belagern, ogr.- M.; — umfassen: te smreke trije možje ne morejo opasati, Ben.- Erj. (Torb.).
2374. opázən, -zna, adj. 1) behutsam, vorsichtig, aufmerksam, Mur., Cig., Jan.; — 2) leicht zu bemerken: najopaznejše prikazni, Žnid.
2375. opę̑čje, n. coll. Ziegel, Ziegelwerk: hiše niso iz žganega opečja, Let., Bes.
2376. operı̑rati, -am, vb. impf. ( pf.) operacijo izvrševati (izvršiti), operieren.
2377. opẹšávati, -am, vb. impf. = opeševati, C.
2378. 2. opę̑tnik, m. sir, ki še ni dobro dozorel, sir v srednjem času, Vas Krn- Erj. (Torb.).
2379. opíhati, -ham, -šem, vb. pf. beblasen, anhauchen, Nov.
2380. opísati, -šem, vb. pf. 1) mit einer Umschrift versehen, umschreiben, Cig., nk.; — 2) bunt bemalen, Cig., Jan.; opisano jajce, ein bunt gezeichnetes Ei, Z.; o. se, sich bemalen, Cig.; — 3) beschreiben, schildern, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 4) (einen Ausdruck) umschreiben, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
2381. opíščiti se, -im se, vb. pf. 1) sich mit einem Ausschlag (Bläschen) bedecken: koža se opišči, Glas.; — 2) te (vinske) trte se še opiščijo, diese Reben werden sich noch erholen, Ip.- Erj. (Torb.).
2382. oplȃta, f. 1) = oplat 1), die Seite: notranja oplata ladije, DZ.; — 2) die Sohlschiene, die Pflugschiene, V.-Cig.; — die Befelgung des Rades: to pesto še dve oplati pretrpi, Z.
2383. oplę́sati, -šem, vb. pf. umtanzen, Cig.
2384. oplésti, -plétem, vb. pf. 1) mit geflochtener Arbeit einfassen, um-, beflechten; breg o., das Ufer bekrippen, Cig.; s protjem opleten hlev, Jurč.; — das Haar flechten, frisieren; o. se, sich die Haare flechten; nisem se še oplela; um-, beschnüren, umwinden, Cig.; umkränzen, schmücken: o. kip, kapelico, jvzhŠt.; opleten ženin, opletena sneha, Danj. (Posv. p.); — opletene besede, eine geschmückte Rede, C.; — 2) herumstricken, umstricken, Cig.; — 3) o. koga, jemandem einen Hieb ( z. B. mit einer Peitsche) geben, M.; — o. malho na ramo, den Bettelsack auf die Schulter schwingen, Jurč.; — 4) prellen, Cig., M.
2385. oplẹ́šiti, -plẹ̑šim, vb. pf. 1) kahl machen, Mur.; glave bodo oplešene, Škrinj.; — 2) kahl werden, Ip., Dol.
2386. opọ̑mniti, -nim, vb. pf. = opomeniti; 1) mahnen, erinnern; opomni me te reči! Cig.; aufmerksam machen, M.; še na Samuelovo odkritosrčnost moramo o., Ravn.; — 2) eine Bemerkung machen, bemerken, Cig., nk.; — 3) o. se koga, česa, sich erinnern, sich besinnen, Cig., Jan., Svet. (Rok.); (opọ̑mnẹti, -im, Vrt.).
2387. oponósiti, -nǫ́sim, vb. pf. vorwerfen, vorrücken, Mur., Cig., GBrda; on malo da, ali veliko oponosi, Trub.; oponosili so mu krivico, Dalm.; oponosil jim je njih nevarnost, Krelj; nikar betve mu ga (greha) ne oponosi, Ravn.; ne bodi Bogu oponošeno! Z.; oponošeno ti bodi to! Cig.; oponošen dar je črn pred Bogom, Npreg.- Jan. (Slovn.).
2388. oprẹ̑mək, -mka, m. tudi pl. opremki, das Hinterkorn, Dict., Cig., C.; slabejše žito, ki se pri vejanju s plevami pomeša, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Kras, Dol.
2389. opŕhniti, -pȓhnem, vb. pf. 1) moderig, schimmelig werden, Cig., C., Mik.; hruške, bob, grah in drugo tako rado oprhne, če se dovolj ne posuši, tako tudi pšenica, če ni na suhem spravljena, Notr., Polj.; — 2) einen Ausschlag bekommen, Gor.; — 3) trta oprhne, die Rebenblüten fallen ab, Vrtov. (Vin.).
2390. opriję́ti, -prímem, vb. pf. umgreifen: še lahko oprimem to drevo, Cig.; — o. se česa, etwas umklammern, sich an etwas anhalten, Cig., Jan.; — oprimi se, da ne padeš, Lašče- Levst. (Rok.); — oprijemši hoditi, an verschiedenen Gegenständen sich anhaltend einhergehen; tudi: oprimši; oprimši stopa v tamno poslopje, Zv.
2391. opŕtati, -am, vb. pf. mittelst Tragband auf den Rücken laden; torbo nositi okolo rame oprtano, Jurč.; o. košek gnoja, Zv.; übhpt. auf den Rücken laden, nehmen, Cig., Jan.; o. malho, LjZv.; — o. se, etwas auf den Rücken laden: jaz sem se oprtal, krošnje ne odložim, Jurč.; — o. koga, einen aufhocken lassen, Cig.
2392. opŕtiv, adv. = oprtav, Cig., Jan., C.; blago o. nositi od hiše do hiše, Zv.; o. nesti težko vrečo, Jurč.; prigugal se je oprtiv s košem, LjZv.
2393. opúhati, -ham, -šem, vb. pf. ringsum beblasen, anblasen, Z.
2394. orȃł, f. 1) das Pflügen, Cig., Bes.; — 2) das Ackerland, C., Svet. (Rok.); prišel sem z orali, C.; — 3) das Joch, Cig., Jan., Levst. (Nauk), DZ.; kakšna o. zemlje, etwa ein Joch Land, Levst. (Močv.).
2395. orẹ̑ščək, -čka, m. dem. orešek, orešec; 1) eine kleine Walnuss, ein kleiner Walnussbaum; — die Muscatnuss, Valj. (Rad); — divji o., die gefiederte Pimpernuss (staphylea pinnata), Medv. (Rok.); — 2) = stržek: orešček ali stržek je prifrčal in se skril pod ostrešje, LjZv.
2396. orísati, -rı̑šem, vb. pf. zeichnen, beschreiben: oriši s to šibo okolo sebe ris, Jurč.
2397. orumę́njati, -am, vb. impf. ad orumeniti: pšenica se je orumenjala, Jurč.
2398. osár, -rja, m. = sršenar, der Wespenbussard (pernis apivorus), C.
2399. osẹ́nčiti, -sẹ̑nčim, vb. pf. = obsenčiti, beschatten; — ausschattieren: o. s tušem, tuschen, Cig.
2400. osiromášiti, -ȃšim, vb. pf. arm machen: o. se = osiromašeti, Cig.

   1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501 2.601 2.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani