še (2.101-2.200)

2101. mẹ́stọ, n. 1) die Stelle; na tem, na onem mestu; na mestih, stellenweise, Svet. (Rok.); pšenica je na mestih redka, Raič ( Glas.); = na mesta: na mesta skoro navpična reber, LjZv.; Krka je na mesta jako globoka, LjZv.; — der Platz; na svojem mestu ostati; prvo m., der erste Platz; der Vorsitz, Cig., Jan.; na visokem mestu biti, eine hohe Stellung einnehmen; — na mojem, njegovem mestu, an meiner, seiner Statt; na vseh mestu, Krelj; — mesto (mesta) dati čemu, stattgeben, Cig. (T.); obtožbi se daje mesto, der Anklage wird Folge gegeben, DZ.; mesto imeti, statthaft sein, DZ.; mesto najti, Eingang finden, V.-Cig.; — z mesta besediti, zapeti, extemporieren (beim Reden, Singen), Cig. (T.); — z mesta, sogleich: da se z mesta naredi pismo, Erj. (Izb. sp.); = na mestu, Cig.; — k mestu, ogr.- C.; — 2) die Stadt; glavno m., die Hauptstadt; stolno m., die Residenzstadt, Cig., Jan., nk.
2102. mẹ́šati, -am, vb. impf. 1) mischen; svojo pijačo s solzami m., Trav.; — durcheinander rühren; žgance m., den Sterz mischen; malto (mort) m., den Mörtel mischen; — verwirren, eine Verwirrung anrichten; kaj tu mešaš? — 2) m. se v kaj, sich in etwas mischen; — 3) pamet se mu meša, meša se mu, er ist irrsinnig; ali se ti meša? bist du von Sinnen?
2103. 1. mę́ta, f. kar se enkrat vrže perotnini (?): ena meta ječmena, graha, pšenice, Vod. (Izb. sp.).
2104. métati, mę́čem, vb. impf. 1) werfen; kamenje, puščice m.; — s kamenjem koga m., steinigen, Vrt.; — ogenj m., Feuer speien; iz sebe m., sich erbrechen; kri m., Blut ausbrechen; — ausbrechen: ovca, konj meče zobe, Cig.; — božje ali božjast ga meče, er hat die Fallsucht, er hat einen epileptischen Anfall; tudi samo: meče ga; — m. komu kaj na oči, Vorwürfe machen, C.; = m. v oči, Cig.; — bob v steno m. = tauben Ohren predigen; pšenico k plevam m. = das Kind mit dem Bade ausgießen, Cig.; — m. se, sich gegenseitig zu Boden zu werfen suchen, ringen; — 2) m. se, sich ergießen: potok se meče iz preduha črez steno, Glas.; — 3) m. se, in Samen schießen, Aehren ansetzen, C.
2105. metér, adj. 1) reif: meterše mladeništvo, das reifere Jugendalter, Ravn.; žitno zrno še manj metero, Ravn.; — alt, betagt, Mur., Cig., Jan.; — 2) ansehnlich, Mur.; metero in živo mesto je bilo, Ravn.; — prim. mator, mater.
2106. 1. mȇtež, m. das Schneegestöber, Jan., C., Lašče- Levst. (M.); — "bil je strašen metež in kadež", Materija ( Ist.)- Erj. (Torb.).
2107. metúljav, adj. an der Egelkrankheit leidend: metuljava ovca, Levst. (Nauk), Kras- Erj. (Torb.), BlKr.; — betäubt: saj sem še ves kakor metuljav, Zv.; — prim. metljav.
2108. mígati, mı̑gam, vb. impf. 1) kleine Bewegungen machen: mit den Augen winken; z roko, s prstom m., winken; z ramami m., mit den Achseln zucken; z repom m., wedeln; osel miga z ušesi; — sich bewegen, mezinec na roki miga; ušesa mu migajo; — 2) funkeln, M.; — wimmeln, M.
2109. mı̑mod, adv. = mimo, vorüber: šel je mimod, C., vzhŠt.
2110. minorāt, m. prednost najmlajšega v dednem nasledstvu, das Minorat.
2111. minuēnd, m. zmanjševanec, der Minuend.
2112. minūta, f. šestdeseti del ure, die Minute.
2113. mirǫ́vən, -vna, adj. friedlich, Friedens-, Meg., Cig., Jan., ogr.- M.; mirovni čas, Dalm.; mirovni vojvoda, der Friedensfürst, Trub. (Post.); mirovni stan, der Friedensstand, DZ.; — ruhig, friedfertig: A miroven bodi, veš? Levst. (Zb. sp.).
2114. mísliti, mı̑slim, vb. impf. denken, sinnen; — misli, misli, na zadnje si to izmisli; m. na koga, kaj, an jemanden, etwas denken; m. v druge reči, an andere Dinge denken, Burg.; radi mita jemljo ino mislijo po dareh, sie haben ein Verlangen nach Geschenken, Dalm.; veliki točaj ne misli po Jožefu več, der Mundschenk gedenkt Josefs nicht mehr, Ravn.; — m. si, bei sich denken; kaj čem tu stati? misli si in odide; sich vorstellen; misli si človeka brez rok in nog; vermuthen; ali si kaj misliš? — denken, meinen; kako misliš o tej stvari? — dobro m. komu, es mit jemandem gut meinen, Levst. (Rok.); hudo m. komu, Krelj; — beabsichtigen; misli se oženiti; tega ne mislim storiti.
2115. mlačevína, f. tisto snopje, ki ga je treba po otepanju še mlatiti, C.
2116. mládəc, -dca, m. junger Mensch, Cig., Jan., Levst. (Nauk); — mladci = mlad f. die Jungen, die junge Zucht, Cig.; prasice imajo mladce (mlasce), po štiri, pet, šest, Ravn. (Abc.).
2117. mladę́niški, adj. Jünglings-, Jugend-, jugendlich; mladeniška navdušenost.
2118. mladę́nka, f. 1) das Mädchen, Jan., Prip.- Mik., Žnid.; Mladenke me srečavajo, Npes.- Vod. (Pes.); Ni take je mladenke, Ko naše je krvi dekle, Preš.; mladeniči in mladenke, LjZv.; — 2) die Kindbetterin, C.; — 3) krava po teletu, dokler ima še mleka, Krn- Erj. (Torb.).
2119. mladolẹ̀t, -lẹ́ta, adj. jung: Po svetu šel sem mladolet, Str.; minderjährig, LjZv., Let., SlN.
2120. 1. mláj, m. 1) der Neumond; nocoj bo mlaj; o mlaju, zur Zeit des Neumondes; — 2) der Schlamm, Muršec- M., Mik.; pos. blato na kamenju v vodi, vzhŠt.; — der Schweinekoth, ogr.- C.
2121. 1. mlȃjčək, -čka, m. dem. mlajec, der Jüngste: mlajček, Joatam po imenu, sam je ušel, Ravn.- Valj. (Rad).
2122. mlẹ̑čnogǫ̑bəc, -bca, m. der Gelbschnabel ( zaničlj. o mladem človeku), Z., Lašče- Levst. (Rok.); Mlečnogobec! ti tega še ne smeš vedeti, Levst. (Zb. sp.).
2123. mlẹ́kọ, n. die Milch; sladko, kislo m., süße, saure Milch; posneto m., abgerahmte Milch; pinjeno m., die Buttermilch; — vince kakor mleko! Zv.; mleko se še tvojih zob drži = du bist noch ein Kind; m. izpod krave, frisch gemolkene Milch; po ptičje m. poslati = nach Mückenfett schicken, Cig.; vse ima, le ptičjega mleka ne, Notr.; — 2) kačje m., der Kuckucksspeichel (ein Schaum auf Weidenbäumen), = kačji pljunec, Ip.- Erj. (Torb.); — 3) pasje m., die Gartenwolfsmilch (euphorbia peplus), Cig., Jan., Tuš. (R.), Medv. (Rok.); = volčje m., Cig., Jan.; — ptičje m., die Vogelmilch (ornithogalum), Cig., Tuš. (B.); belo in rumeno ptičje m., weißer und gelber Milchstern (ornithogalum umbellatum et luteum), Tuš. (R.); — krvno m., das Schöllkraut (chelidonium maius), Dict., Z.
2124. móči, mǫ́rem, (mórem), vb. impf. 1) können, vermögen, imstande sein; moreš pomagati, pa nečeš; kaj si more, was kann er dafür? — ne morem vsemu kaj, ich kann nicht alles bestreiten, thun; = ni mi moči vsemu kaj; sam sebi ne morem kaj, ich kann mir selbst nicht helfen; — njemu ne morem nič, ich kann ihm nichts anhaben; kaj mu neki morejo? was können sie ihm denn anhaben? žaba ne more orehu kaj, ein Frosch kann eine Nuss nicht zerbeißen, Npreg.; — ne more ga, er kann ihn nicht leiden, Cig.; — moči je, es ist möglich, ni moči, es ist nicht möglich, man kann nicht; vse je moči storiti; ni mi moči priti; če je moči, wenn es möglich ist; — 2) mozı̑ Bog! mozı̑ ti Bog! (pri napivanju), Gott erhalte! wohl bekomm's! Cig., Notr., Gor.; O star'šina mozi ti Bog! Npes.-Vraz; — 3) mǫ̑rem, müssen; v knjigi se zdaj sploh piše: morati, -am.
2125. mǫ́čnik, m. das Mehlmus; pšeničen, ajdov, ovsen m.; — eine Art Koch, ogr.- C., Pjk. (Črt.); — apnen m., der Kalkbrei, DZ.
2126. 1. mōda, f. šega, die Mode; po modi se nositi, sich nach der Mode kleiden.
2127. modáti, -ȃm, vb. impf. langsam oder ungeschickt gehen, Gor.- M.; kam pa modaš? Valj. (Rad); tudi: mǫ́dati, Gor., (mudati) vzhŠt.- C.
2128. modȇrn, adj. kar je po šegi, modern, Zv., nk.
2129. mogǫ́čən, -čna, adj. 1) mächtig; m. kralj; mogočni gospodje; mogočna roka; gravitätisch: mogočno sedeti na prestolu; — wichtig thuend, groß thuend: kako si mogočen! jvzhŠt.; — 2) m. biti, imstande sein, fähig sein, C.; — 3) möglich, Mur., C.; mogočnejše je, es ist möglicher, Krelj.
2130. mogǫ́čnost, f. 1) die Mächtigkeit; die Gravität, Jan., Cig. (T.); — das Großthun, das Wichtigthun: ta mogočnost ga bo že še minila! jvzhŠt.; — 2) die Möglichkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
2131. mošnjíca, f. dem. mošnja; 1) das Beutelchen; Primite za mošnjico, Vrzite nam petico, Npes.-K.; — 2) ustne mošnjice, die Backentaschen ( z. B. beim Hamster), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Hodensack, Mur., C.; — 4) die Fruchthülse, C.; die Fisolen-, Erbsenschote, ogr.- C., ogr.- Valj. (Rad); die Kastanien-, die Nussschale, ogr.- C.; — der Balg, der Kelch der Grasblumen, Cig.; — 5) dišeča m., gemeines Knabenkraut (orchis morio), Cig., Jan., Tuš. (R.); — tudi: móšnjica.
2132. motljáti, -ȃm, vb. impf. = motati, winden, C.; m. se, sich winden, sich hin und her bewegen (o kačah, ribah), Z.; sich herumtreiben: kaj se tod motljaš? jvzhŠt.; otroci se motljajo, die Kinder haben Händel, C.
2133. movje, * n. coll. bajeslovna bitja, duše nekrščenih otrok, v podobi ptičev po noči letajoče, Pjk. (Črt. 107.); (movje, m. pl., C.); — prim. mavje, navje.
2134. mọ́zgav, adj. markig: najboljše mozgave kosti, Dalm.
2135. mǫ̑ž, možȃ, m. der Mann; — der Ehemann; moj mož; zá-mož dati = omožiti, Cig., Npes.-Vraz, Mik.; = v zamož dati, vzhŠt.- C., Mik.; = k možu dati, ogr.- C.; zá-mož iti = omožiti se, vzhŠt.- C.; — (občinski, srenjski) možje, die Gemeindeausschussmitglieder, Cig.; — bodi mož! sei mannhaft! mož beseda, ein Mann ein Wort, ein Mann von Wort; mož beseda biti, sein Versprechen halten; kar sem pa dejal, temu sem še dan danes mož beseda, Levst. (Zb. sp.); mož beseda! Hand her! — moža kazati, imponieren, Cig. (T.); mož, da je moža vreden, ein achtungswerter, biederer Mann, Fr.- C.; — povodnji m., bajeslovno bitje, der Wassermann; = vodeni mož, Poh.- Pjk. (Črt.); — divji m., das Waldmännchen, der Waldmensch, Cig., Jan., Zora; der Orangutang oder der Waldmensch (pithecus satyrus), Jan., Erj. (Ž.).
2136. možína, m. starker, großer Mann, Jan., vzhŠt.- C.; velik, trebušen možina, Levst. (Zb. sp.); — ein tüchtiger, biederer Mann, der Ehrenmann, Jarn., vzhŠt.- C.
2137. mrazčálica, f. das Frösteln, Krn- Erj. (Torb.); — pl. mrazčalice, der Schauder: še sedaj mi mrazčalice lete po životu, Bes.; svete mrazčalice me obidejo, Bes.
2138. mrcíniti, -ı̑nim, vb. impf. = pršeti, rieseln (vom Nebelreißen), Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. mrščati.
2139. mrčę́sən, -sna, adj. Ungeziefer-, M.; mrčę̑sni prašek, das Insectenpulver, Jan. (H.); nichtswürdig: po znano zvijačo mrčesnih ljudi sežejo, Ravn.
2140. 1. mrẹ́nica, f. dem. 1. mréna; das Häutchen; ušesna m., das Trommelfell, Cig., Jan.; živčna m., das Neurilemma, Erj. (Som.).
2141. mrlíka, f. usehlo, a še stoječe drevo, Ip., Trnovo ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
2142. múhavnik, m. = muhavec (?): 1) muhavnike delati iz koga, = norce delati; posmehovali so se jim, so šeme — ali govoriti po današnje — muhavnike ("múhovnike") iz njih delali, ki jim pameti manjka, Ravn.- Valj. (Rad).
2143. 1. múliti, -im, vb. impf. 1) abstumpfen: m. kamen, dem Steine die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; m. drevo, den Baum des Gipfels berauben, Cig.; — m. se, die Ohren zurückschlagen (o konju): konj se muli, kadar hoče ugrizniti, C.; — 2) Laub abstreifen, Mur., Cig., Jan., Mik.; — reiben: roke si od mraza m., C.; streicheln, liebkosen, C.; — m. se komu, schmeicheln, Mariborska ok.- C., Z.; m. se okoli koga: pes se muli okoli gospodarja, Št.- Cig.; mačka se muli okoli človeka, Celjska ok.; — 3) ausraufen, jäten (im Weinberge), Cig., Jan., BlKr.; vinograde m., Cig.; pred trgatvijo še po vinogradu mulijo, t. j. travo trebijo ali plevejo, Dol.; po trtju travo m., BlKr.; — 4) grasen, weiden; krave mulijo (travo); krave mulijo po travi, Ravn.
2144. mušketír, -rja, m. vojak pešec 16. stoletja, der Musketier, Preš.
2145. mužę̑n, adj. 1) saftig (von Bäumen, wenn die Rinde leicht ablösbar ist), Ravn.- C.; mužena mladina, Trub.- Mik.; muženo trnje, Dalm.; poskušal sem piščalke viti, pa se ni dalo: les še ni bil dovolj mužen, Erj. (Izb. sp.); — 2) schlammig: muženo blato, Dalm.
2146. nà, I. praep. A) c. acc. kaže 1) kam je kaj namerjeno; v prvotnem pomenu se nanaša na navzgor obrnjeno površje kake stvari; auf; na tla pasti, na hrib iti; na konja sesti; na klin obesiti; ozreti se na koga, seinen Blick auf jemanden hin richten; na božjo pot iti, eine Wallfahrt unternehmen; na vas (auf den Dorfgrund) je prilezel od očetove hiše, LjZv.; — na desno, na levo, rechtshin, linkshin; rechts, links; — na misel priti, in den Sinn kommen; — in der Richtung gegen —; blago gre na Ljubljano, na Trst; — glagol, h kateremu spada predlog, je izpuščen: nima kaj na-se ( namr. dejati) = nima kaj obleči, Gor., Dol.; zmerom kaj na-se potrebujem, Ravn. (Abc.); medu na kruh prositi, Ravn. (Abc.); — 2) to, proti čemur se kaj sovražno obrača: gegen; na sovražnika iti; le-to je kaštiga na nezahvalnost, Krelj; pritožba na županove naredbe, na prisojeno kazen, Levst. (Nauk); — 3) namen, smoter, uspeh: zu; na pomoč priti; na posodo vzeti; na gosti povabiti; na semenj iti; na prodaj imeti; na znanje dati; — troški na zdravnike; pesem na ples, ein Tanzlied, Dict.; — to ti bode na škodo; na kvar; na odpuščenje grehov; na pokoro potreben, ogr.- C.; hasnovit na učenje, ogr.; na tvoje zdravje! na svojo srečo, zu seinem Glücke; na svojo nevarnost, auf eigene Gefahr; na zveste roke, auf Treu und Glauben, Cig.; — na smrt bolan, lebensgefährlich krank; na smrt obsoditi koga; — 4) čas: auf, an, in; na stare dni prosjačiti; na jesen, im Herbste; na večer, am Abende; petkrat na leto; trikrat na dan; na vsak drugi dan, jeden zweiten Tag; na sv. Rešnjega Telesa dan; na 5. dan malega travna, Kast.; na veliko nedeljo; na praznik sv. Štefana; na zadnjo uro; na zadnje, zuletzt; — na deset let v zakup vzeti; na vekomaj, na veke, in Ewigkeit; — na to (nato), darauf; dan na dan, Tag für Tag; Zemljana jaz slednjega štel sem, Kar vek jih na vek je rodil, Greg.; uro na uro streči, kdaj bode prišel, Jurč.; — na jezo piti; — (vzrok:) na to, na tisto, auf dieses hin, infolge dessen; — 5) dele, na katere se deli celota: in; hleb na pet kosov razrezati; na dvoje, entzwei; — 6) objekt nekaterim glagolom: an, auf; misliti na kaj; paziti na kaj, koga; pozabiti na kaj; upati na kaj; — 7) na kar se kdo roti, zaklinja (prisega): bei; na mojo vero, na mojo dušo! LjZv.; na svojo čast in svoje poštenje; na Boga obljubiti, bei Gott geloben, Levst. (Pril.); na svoje poštenje kaj obljubiti, auf seine Ehre versprechen, Cig.; — 8) način; na ves glas, sehr laut; na vse grlo, aus vollem Halse; na vso moč, mit aller Kraft; na skakaj pridirjati, im Galopp ankommen; na smeh, na jok se držati, eine lächelnde, weinerliche Miene machen; vrata na stežaj odpreti, die Thüre angelweit öffnen; na vprašanje in odgovor zložen, katechetisch, Krelj; na besede (= z besedami) povedati, Navr. (Let.); na dolgo in široko pripovedovati, ausführlich erzählen; bilo jih je na stotine, zu Hunderten; na kupe, na cente, haufen-, centnerweise; na drobno, na debelo prodajati, en detail, en gros verkaufen; na skrivaj, heimlich; na mesta, stellenweise, LjZv.; na ravnost, gerade aus; na tanko, genau; na drobno zmleti, fein zermahlen; na prebitek, im Ueberfluss; na pol suh, halb trocken; na robe, verkehrt; miza na štiri ogle (viereckig) rezana; črevlji na kveder šivani; stolec na tri noge, ein Dreifuß; na up, auf Credit; na vero, auf Treu und Glauben, Navr. (Let.); — 9) sredstvo: na klavir igrati, na harmonike delati, na klarinet piskati; na daljnogled gledati, na mašne bukvice moliti, Zv.; mlin na sapo; na dlan meriti: kdo meri vode na dlan? Ravn.; — 10) to, na kar se kaj nanaša; lakomen na denar; on je na denar, kakor mačka na salo, Erj. (Izb. sp.); slep na eno oko; dosti na število, Dict.; deset metrov na dolgost; učen na sv. pismo, in der hl. Schrift, Ravn.- Mik.; na rože študirati, sich mit der Blumenkunde beschäftigen, LjZv.; kupci na kože, Danj. (Posv. p.); kupec na vino = vinski kupec, C.; nevarnost na pogorišča, die Feuersgefahr, Gor.; na oko, dem äußeren Anscheine nach; kaj velja na oko, če ni na roko (bequem)! Jan. (Slovn.); lep na oči, schön anzusehen; dober na usta, von gutem Geschmack, Gor.; — B) c. loc. kaže 1) to, čemur na površju ali na strani je ali se godi kaj: auf, an; na gori bivati; na strehi stati; na polju, na vrtu delati; na konju sedeti; na Koroškem, na Laškem, in Kärnten, in Italien; na tujem, in der Fremde; na kmetih, auf dem Lande; kralj na Hrvatih, na Ogrih (= na Hrvatskem, na Ogerskem), Rec.- Let.; na domu, auf dem Heimbesitz; zvezde na nebu, die Sterne am Himmel; na strani, zur Seite; na desni, levi strani, rechts, links; na jugu, im Süden; — na solncu, an der Sonne (= auf der von der Sonne beschienenen Fläche); Sedem let na dnev' (am Tageslicht) ni bil, Npes.-K.; — na potoku prati, am Bache die Wäsche waschen; na Dunaju, in Wien (= an der Donau); na Reki, in Fiume; — (o osebah): na modrih svet stoji; na tebi ne morem najti takih napak; na tebi je, es hängt von dir ab: — (krajevni pomen je predejan na dejanje ali stanje): na tlaki; na plesu; na vojski; na lovu; na straži; na izpovedi, bei der Beichte, Krelj, Polj.; na izpraševanju, bei der Ausfrage; na izgubi biti, einen Schaden, Verlust haben; na dolgu biti, ostati, schuldig sein, bleiben; na smrti ležati, zu Tode krank darnieder liegen, Vrt., Zv.; — na mislih, na umu imeti, im Sinne haben; na sumu imeti, im Verdachte haben; zdaj je na tem, jetzt steht die Sache so, Vod. (Pes.); ako bi bilo na tem, wenn es darauf ankäme, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) kako se kaj vrši (način, sredstvo); na rokah nositi; na nogah stati; na hrbtu ležati; na kolenih prositi; na rokah, na dnini živeti, von der Hände Arbeit, vom Tagwerk leben, Ravn.; na opresnem kruhu živeti, Ravn.; na kupilu, kupičku živeti, sich alle Bedürfnisse kaufen müssen; — na tihem, in der Stille; na naglem, plötzlich; na skrivnem, im Geheimen; na skorem, in Bälde, Vest.; na kratkem popisano, Habd.- Levst. (Rok.); sklad na tesnem prime cepič, Pirc; — na redci, selten, ogr.- Mik.; na nagli, plötzlich; na gosti, dicht, na dolzi, in die Länge hin, ogr.- C.; — 3) ceno: ta konj je na velicih denarjih = je drag, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 4) na kar se kaj nanaša: an; na enem očesu slep, Met.; na jetrih, na srcu bolan; na duši in telesu zdrav; bogat na čem, reich an etwas; — II. adv. v sestavah z adjektivi, katerim daje pomanjševalen pomen (rabi se tako le redkoma); narus, etwas braun, nabel, etwas weiß, načrnel, etwas roth, C.; nágluh, nákisel, nákriv, Levst. (Rok.); — III. praef. 1) daje glagolom pomen, ki se vjema s pomenom prepozicije z akuzativom ali lokalom: auf-, an-; nabosti, aufspießen; navreči, daraufgeben; najti, (auf etwas kommen) finden; napasti, anfallen; napeljati, anleiten; napisati (na tablo), aufschreiben; nasaditi, natekniti, aufstecken; — nagovoriti, bereden; navaditi, angewöhnen; napiti komu, jemandem zutrinken; napraviti koga na kaj, jemanden zu einer Sache bewegen; naučiti, (mit Erfolg) lehren; — 2) pomenja, da je dejanje le načeto, ali da se dejanja le nekoliko zvrši: an-; nagniti, zu faulen anfangen; nalomiti, anbrechen; narezati, anschneiden; navrtati, anbohren; načeti hlebec, den Brotlaib anschneiden; — 3) kaže, da se je dejanje zvršilo na neki količini kake stvari ali na nekem mnoštvu predmetov, ali da je do nekega konca dospelo: naliti vode v kozarec, eine bestimmte Quantität Wasser ins Glas gießen; nadrobiti kruha v kavo; nakositi trave za živino; nasekati (veliko, malo, dosti) drv; naloviti ptičev; naklati piščancev; naprositi težakov za kop; nasušiti vagan hrušek; — 4) pri refleksivnem glagolu pomenja zvršitev dejanja do sitosti: sich satt —; najesti se; napiti se; nagledati se; naklečati se; naplesati se; naskakati se; — 5) včasi le iz nedovršnih glagolov dela dovršne; — nabiti koga; naroditi se.
2147. nà'a, nà', interj. nein! (za prvim a sliši se nekaka aspiracija, nekakšen glas, kakor n. pr. nekateri koroški Slovenci k izrekajo); — prim. naka; bav. ná-'á, o nein, Levst. (Rok.).
2148. nabáhati se, -am se, vb. pf. sich satt prahlen; ali se še nisi nabahal? Cig.
2149. nabásati, -bȃšem, vb. pf. anstopfen, vollstopfen; n. kaj s čim, česa v kaj: želodec n., den Magen anpfropfen; cunj v vrečo, vrečo s cunjami n.; veliko ljudi na voz n., viel Leute aufladen; — laden: puško n.; — n. koga, jemandem einen Bären anbinden, Gor.
2150. nabírati, -bı̑ram, vb. impf. ad nabrati; 1) sammeln; vse mano nabira, Ravn.; — novince, vojake n., recrutieren, assentieren; n. konje vojakom, Levst. (Nauk); — v sklad n., Beiträge sammeln, Cig.; — n. se, sich ansammeln; ljudje se nabirajo, es kommen immer mehr Leute zusammen; dolgovi se nabirajo; voda se nabira po jamah; — nabirati, ernten: jeli veliko nabiraš? hast du eine reiche Fechsung? Mur.; — n. se, schwären, Mur., C.; roka se mi nabira, die Hand fängt mir an zu schwären, Mur.; — 2) anreihen: bisere na nit n., Mur., Cig.; osnovo n., die Fäden des Aufzuges einlesen, Cig.; — 3) in Falten legen, fälteln: v gube n., Cig.; lice na jok n., ein weinerliches Gesicht machen, Pavl.; — 4) aufs Korn nehmen, C.; — 5) uha komu n., Vorwürfe machen, C.
2151. nabrę́kəł, -kla, adj. angeschwollen, aufgeworfen: nabrekla ustna, aufgeworfene Lippen, Erj. (Som.); nabrekla pšenica, der Kegelweizen, Cig.
2152. nabrísati, -brı̑šem, vb. pf. 1) durchwichsen, Zora; besiegen (in einem Process), ins Bockshorn jagen, Polj.; — 2) n. se, sich aufputzen, Z.
2153. nabrúsiti, -im, vb. pf. scharf schleifen, schärfen; nabrušen nož, meč; — nabrušen jezik, eine scharfe Zunge; — n. koga, aufhetzen, C.
2154. nacẹdíti, -ím, vb. pf. anseihen, antröpfeln lassen; iz navrtanih dreves si nacediti v kozarec nekoliko soka, LjZv.; — n. se, antröpfeln; iz nagnjenega soda se je še nekoliko kalnega vina nacedilo.
2155. nacę́pati, -cę̑pam, -pljem, vb. pf. in irgend einer Menge herunterfallen; črez noč je nacepalo veliko hrušek z dreves.
2156. načebrnjáti, -ȃm, vb. pf. n. komu polna ušesa, die Ohren voll schwatzen, Zora.
2157. načȇłnik, * m. 1) der Vorgesetzte, der Vorsteher, der Chef, der Häuptling, Cig., Jan., nk.; postajski n., der Stationsvorstand, DZ.; deželni n., der Landeschef, DZ.; — 2) das Stirnband (= porta), Dict.; n. ali šapelj, Dalm.; die Stirnplatte, Dalm.; n. iz najčistejšega zlata, Jap. (Sv. p.); der Stirnriemen, C., Hip. (Orb.).
2158. načésati, -am, -čę́šem, vb. pf. 1) anreißen; nohte si n.; — 2) eine gewisse Menge abreißen; n. mladih vejic z drevesa; — 3) zusammenkämmen; prahu n. z glave.
2159. nàd, I. praep. A) c. acc. na vprašanje: kam? kaže 1) predmet, proti kateremu je premikanje kake reči ali osebe tako namerjeno, da ostane pod ciljem premikanja in da ne prideta v dotiko: über — hinauf; nad drevo vzleteti, über den Baum hinauf fliegen; nad se iti, bergauf gehen, Cig., Svet. (Rok.); — 2) to, kar kaka oseba ali reč presega, kar za njo zaostaja: über; on mu je nad vse, ihm setzt er alle andern nach; to mu je nad vse, das geht ihm über alles; ni meštra nad potrebo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — nad mero, übermäßig; — mehr als: nad sto goldinarjev je zapravil; — 3) to, zoper kar je kako dejanje namerjeno: wider, gegen; Ko bo Pegam šel nad te, Npes.-K.; nad Turka iti, wider die Türken zu Felde ziehen; — nad medvede, zajce iti, auf die Bären-, Hasenjagd gehen; planiti nad koga, auf jemanden losstürzen; — B) c. instr. na vprašanje: kje? kaže 1) to, kar je pod kako rečjo, tako da med ednim in drugim ni dotike: über; nad mizo visi svetilnica; nad mlinom stanuje; Nad mano, pod mano, krog mene je Bog, Levst. (Pes.); — 2) to, črez kar je kedo postavljen, ali ima oblast: über; Ti si kralj nad vsemi kralji; gospodovati nad kom, Met.; — 3) kar provzročuje kakov duševen afekt: über; množice so se zavzele nad njegovim ukom, Met.; jeziti se nad kom; dvomiti nad čim, an etwas zweifeln; pohujšati se nad čim, sich an etwas ärgern; veseliti se nad čim, Freude haben an etwas; ostrmeli so nad tem-le prvim čudežem, Ravn.; — 4) osebo, katere se kako dejanje tiče: an; naši nastopniki bodo vsaj imeli kaj nad nami popravljati in brusiti, Vod.- Jan. (Slovn.); nad kom znositi se, sich an jemandem rächen, Z.; nad kom se pregrešiti, sich an einem versündigen; nad kom se zgledovati, sich an einem spiegeln; nad kom kaj dobrega doživeti, an jemandem etwas Gutes erleben, Cig.; nad otroki kleti, C.; — II. adv. v nekaterih sestavah novejšega knjižnega jezika po zgledu nemščine: Ober-, Erz-; nadučitelj, Oberlehrer; nadvojvoda, Erzherzog; nadškof, Erzbischof, i. t. d.; — III. praef. v nekaterih iz drugih slovanskih jezikov vzetih ali po njih zgledu napravljenih glagolih, n. pr. nadvladati, nadzirati i. t. d., v katerih se pomen vjema s predlogovim pomenom.
2160. nȃda, f. 1) der Ansatz: a) der stählerne Auftrag beim Anstählen ( z. B. einer Hacke), Jan., Mik.; — fehlerhafter Ansatz des Stahles an die Bahn des Hammers, Cig.; prim. nado; — b) kos novega podplata, kateri se pribije (nadene) vrhu starega, uže raztrganega na obnošenem črevlju, Lašče- Erj. (Torb.); — c) fehlerhafte Verdickung des Spinnfadens, Cig.; — ako se predici nit utrga, konca vkup dene in sesuče: to debelejše mesto niti je nada, Polj.; — 2) die Hoffnung, Cig., Jan., nk.; die Erwartung: v nadi si biti koga, česa, sich versehen, erwarten, BlKr.; danes si nismo bili še matere v nadi, heute haben wir die Mutter noch nicht erwartet, vsak dan si je smrti v nadi, täglich erwartet er den Tod, BlKr.- M.; v nadi smo si, da izpregledajo po takih primerih i slepci, Navr. (Let.).
2161. nadẹ́vati, -vam, -vljem, I. vb. impf. ad nadeti; 1) daraufthun: predivo na koželj n., M.; aufladen: n. na voz, C.; — auferlegen: dolžnosti, katere nadeva služba, Levst. (Nauk); — 2) Namen beilegen, C.; — 3) anfüllen, Cig.; klobase n., Z.; puško n., laden, Z.; — II. vb. pf. in einer gewissen Menge hin- oder hineinlegen, anstopfen; n. komu pol žepa, poln žep črešenj.
2162. nadígniti, -dı̑gnem, vb. pf. = nadvigniti; 1) ein wenig heben ( z. B. ein Weinfass), Mur.; n. se, sich erheben: na to ljubav naj se naše srce nadigne, ogr.- Let.; sich daran machen: n. se na delo, ogr.; — 2) erregen, beginnen: punt n., C.
2163. nadlı̑sčək, -čka, m. die Alraunpflanze (mandragora), (-lišek) Jarn., Mur., Jan.; — das Hexenkraut (circaea), (-lišek) Medv. (Rok.).
2164. nadlọ̑ga, f. 1) die Plage, die Mühsal, das Kreuz, die Drangsal; občna n., die Landplage, Cig. (T.); v nadlogah biti, in Nöthen sein, Cig.; to mi nadlogo dela, das verursacht mir Noth, Cig.; nadloga ga tare, er steckt in Noth, Cig.; nadloge našega življenja, die Mühsale unseres Lebens; kdor ne uboga, tepe ga nadloga, Npreg.; — ti si mi prava nadloga! mit dir habe ich ein wahres Kreuz! — 2) der Schneepflug, (menda, ker je na nji kamenja naloženega), Savinska dol.
2165. nadlǫ́žən, -žna, adj. von einer Drangsal, Noth, Plage betroffen; Bog me varuj, da bi nadložnim ljudem delal še jaz nadlego, Jurč.; — mit einem Leiden behaftet, bresthaft; nadložna je bila od rojstva: po berglah je hodila, LjZv.; nadložno človeče, Zv.
2166. nadpísati, -šem, vb. pf. überschreiben, betiteln, die Aufschrift machen, Cig., Jan.; — n. na koga pismo, adressieren, ( rus.) DZ.
2167. nadȓsati se, -sam, -šem se, vb. pf. sich satt glitschen, sich satt schleifen (auf dem Eise).
2168. nagájati, -am, vb. impf. ad nagoditi; 1) zufügen: hudo n., Krelj; eno nadlogo za drugo sam sebi nagaja, Dalm.; nesrečo n. komu, C.; — 2) n. komu, jemandem etwas zum Possen (Schabernack) thun, ihn necken, ärgern, vexieren; otroci nagajajo varuhinji, kakor le morejo; delo mi nagaja, die Arbeit geht mir nicht recht vonstatten; krč, kašelj mu nagaja, (belästigt ihn); — 3) = ugajati, nach Wunsch thun, gefällig sein, ogr.- C.; n. željam, Danj.- M.
2169. nagibȃvəc, -vca, m. der Lenker: sv. Duh je nagibavec naše volje, C.
2170. nagodíti, -ím, vb. pf. 1) zufügen, Dict.; škodo n. komu, Dalm.; vse zlo n. komu, Trub.; nam misli vse zlo ter hudo nagoditi, Krelj; — n. komu, jemandem einen Streich, einen Possen spielen, Cig., Svet. (Rok.); ker si ti meni nagodil, pa bom še jaz tebi, jvzhŠt.; bojim se, da bi mi nagodila, Glas.; — 2) n. komu s čim = ugoditi, einen Gefallen erweisen, es recht machen, SlGor., ogr.- C.; — 3) n. se, zufällig geschehen, sich ereignen, Mur., ogr.- M.; — 4) n. se na kaj, treffen, C.; — 5) n. se, sich vergleichen, Cig.
2171. nagramáditi, -ȃdim, vb. pf. = nagrmaditi: voda nagramadi odkrušene snovi na pripravnih krajih, LjZv.
2172. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
2173. najȃhati se, -ham, -šem se, vb. pf. sich satt reiten.
2174. nájti, nájdem, vb. pf. 1) finden; česar si iskal, to si našel; ausfindig machen: najdi mi kupca, verschaffe mir einen Käufer; entdecken; novo deželo n.; — 2) n. se, zusammenkommen: v Jeruzalemu se je bilo ljudi že brez števila našlo, Ravn.
2175. nakániti, -im, vb. pf. 1) einen Entschluss o. einen Plan fassen, Cig., Jan., ogr.- M.; nakanil je, preseliti se v Bosno, LjZv.; nakanil se je ustreliti, LjZv.; po dolgem premišljevanju sem bil nakanil delo sam prevzeti, Nov.; hitro nakani zvršiti, kar se mu tako lepo samo od sebe ponuja, Levst. (Zb. sp.); nakanil sem, ich bin gewillt, Cig.; nakanil sem sam ž njim govoriti, ich bin gesonnen persönlich mit ihm zu sprechen, Cig.; n. kaj, etwas auszuführen sich entschließen oder beschließen, Cig.; hudo n., Cig.; nakanjen greh, die Bosheitssünde, Cig.; nakanjen cilj, das vorgesteckte Ziel, C.; n. si, sich vornehmen, ogr.- C.; nakanjeno, geflissentlich, absichtlich, Jan., C.; — 2) n. komu, jemandem etwas anstellen, einen Streich spielen: temu jo še nakanim, Bes.; vem, da so mi ti hudirji nakanili, da ne bom nikdar več prav zdrav, Jurč.; s tožbo bi nakanil in napravil, da bi vi zaprti sedeli, Jurč.; — 3) n. se, sich anschicken, Cig.; — sich vornehmen, Cig. (T.); — nakanjen biti, gesonnen sein, Jan.; — na to je nakanjeno, es ist darauf angelegt, Cig.
2176. nakázən, -zna, adj. 1) verdorben: nakazno vino, Vrtov. (Km. k.); — 2) mit einem Gebrechen behaftet, C.; missgestaltet, Cig. (T.); razcapana in nakazna babura, LjZv.; abscheulich: nakazna grdoba, LjZv.; coprnice nakazno zmršene, LjZv.; — (nákazən, Mik.).
2177. nakísati, -kı̑sam, -šem, vb. pf. ansäuern; n. zelje, repo.
2178. nakováłce, n. dem. nakovalo; kleiner Amboss; n. v ušesu, Cig. (T.), Sen. (Fiz.), Erj. (Som.).
2179. nakrésati, -krę́šem, vb. pf. 1) genug (Feuer) schlagen: ognja n.; — 2) n. koga, durchprügeln, BlKr.; — 3) n. se = naveličati se kresanja.
2180. nakríčati, -ím, vb. pf. 1) n. komu ušesa, jemandem die Ohren voll schreien, Mur.; — 2) n. se, sich satt schreien.
2181. nakvásiti, *** -im, vb. pf. 1) säuern, Mur.; nakvašena repa, vzhŠt.; — 2) n. komu kaj, vorschwatzen, vorplauschen, M.
2182. namẹ́niti, -im, vb. pf. 1) zudenken, bestimmen: n. komu kaj; to je bilo tebi namenjeno, das war dir zugedacht; namenjena si zaročenca, Jurč.; vsak ima svojo kresnico, ki si jo izbere sam, ali mu jo namenijo mlajši, Navr. (Let.); — namenjeno mi je, es ist mir vom Schicksale bestimmt, beschieden; — 2) bestimmen: n. koga ali kaj za kaj; oče je mlajšega sina namenil za šolo, starejšega pa za dom; jutrišnji dan sem namenil za košnjo; — 3) sich vornehmen, in Aussicht nehmen; Bog je najprvo namenil človeka stvoriti v podobi žabe, Npr.- Kres; kakor namenil, tako storil, Jurč.; tudi: n. si; — 4) n. se, sich vornehmen; namenil sem se doma ostati; — n. se kam, einen Weg o. einen Gang zu machen sich vornehmen; letos sem se na Gorenjsko namenil, heuer gedenke ich nach Oberkrain zu gehen; namenjen biti kam, irgend wohin zu gehen gedenken.
2183. namę́riti, -mę̑rim, vb. pf. 1) eine gewisse Menge abmessen, zumessen; n. deset vaganov pšenice, deset vatlov platna; — 2) richten, anlegen, zielen; n. puško, top na koga, na kaj; n. roko; Med Turke je namerjena (sablja), Npes.-K.; n. komu, mit der Hand gegen jemanden zum Schlage ausholen, Gor.; — n. se, seine Richtung nehmen, Jan. (H.); — 3) n. se na kaj, auf etwas stoßen; n. se na koga, mit jemandem zufällig zusammenkommen, ihn treffen; zdaj se bosta lih prav na njega namerila, Dalm.; da se človek nameri na tako praznoverje! LjZv.; slabo se n., unrecht ankommen; — n. se, sich zufällig ereignen, sich treffen; nameri se, da ..., es ereignet sich, dass ...; rad bi bil delal, pa se mu ni nič namerilo, Cv.
2184. namı̑səł, -sli, f. die Meinung, kajk.- Valj. (Rad); — die Intention, Jan.; der Zweck, Cig.; navdušiti koga za vzvišeno n., LjZv.
2185. namlátiti, -im, vb. pf. 1) eine gewisse Menge ausdreschen; n. deset vaganov pšenice; — 2) n. koga, durchprügeln.
2186. napȃst, f. 1) der Anfall, der Angriff, Mur., Jan., Vrt., Valj. (Rad); — das Attentat, DZ.; — 2) die Gefahr, C., Valj. (Rad), Levst. (Nauk); — noben človek ni prišel pri tej strašni dogodbi v kako napast, Nov.; — 3) das Unglück, Cig., C., Trub., Gor.; der Elementarschaden: odvračati naglo napast, napast je segla široko na okolo, Levst. (Nauk); — die Widerwärtigkeit, Guts., Mur., Cig., Mik.; prestati veliko bridkosti, težav, strahu in druge napasti, Rog.; — 4) die Versuchung, die Anfechtung, Guts., V.-Cig., Jan., Bes., Levst. (Nauk); napast i izkušavanje je žitek človečanski, kajk.- Valj. (Rad); — 5) die Bosheit, der Muthwille, Jan.; vse napasti (= vse neumnosti in napake) imeti, Gor.- DSv.; — tudi nápast, Valj. (Rad), Gor.
2187. napę́riti, -im, vb. pf. 1) mit einer Spitze o. mit Spitzen versehen: n. dreto, mit einer Borste versehen, C.; n. nit, einfädeln, C.; (n. iglo, einfädeln, Luče [ Št.]- Erj. [Torb.]); n. grablje, Zähne am Rechen anbringen, C.; n. kolo, das Rad mit Speichen versehen, Cig.; z britvami n. kolo, Npes.- Glas.; n. zajca s slanino, den Hasen bespicken, Cig., Jan.; n. se, die Federn aufsträuben: purman se je naperil, Kr.; — tudi: človek se naperi, (bläht sich auf), Dol.; — 2) n. nogavico: splesti nekoliko začetnih vrst, da potem drug, ki še ni tako umetalen v tem delu, lehko dalje plete, Rihenberk- Erj. (Torb.); — n. obod = pripraviti ga za nadaljnje delo, Rib.; naperiti, das Gerippe für ein Geflecht ( z. B. für einen Korb) herstellen, Kras; — n. strune, die Saiten beziehen, Cig.; — 3) richten: n. kopje, die Lanze einlegen, Cig.; — n. kaj zoper koga, etwas wider jemanden richten, BlKr.; — naperjen biti, gerichtet sein, Cig. (T.); dovtip, naperjen zoper kaj, Zv.; tožbo n., LjZv.; to vse je proti tebi naperjeno, Savinska dol.
2188. napháti, * -phȃm, (-pšȇm, Mur., Jan.), vb. pf. 1) eine gewisse Menge in der Stampfe bearbeiten; n. veliko ječmenove kaše; — 2) voll stopfen, Mur., Cig., Jan., Nov.; n. vrečo s kako rečjo, Št.; naphana cerkev, eine gedrängt volle Kirche, Z.
2189. napíhati, -ham, -šem, vb. pf. eine gewisse Menge blasend zusammen bringen; veter je prahu napihal v sobo.
2190. napísati, -šem, vb. pf. 1) aufschreiben, Cig.; — 2) eine gewisse Menge schreiben: n. deset vrstic, dve strani; — ausfertigen, verfassen; — 3) n. se, sich satt oder müde schreiben.
2191. naplę́sati, -šem, vb. pf. 1) n. si bolezen, durch das Tanzen sich eine Krankheit zuziehen; — 2) n. se, sich satt tanzen.
2192. 2. naprážiti, -im, vb. pf. schmücken: z zlatom in srebrom napražene (= okrašene) podobe, Ravn.; — prim. pražnji.
2193. narekovȃj, m. das Anführungszeichen, Jan.; pogl. ušesca.
2194. narísati, -rı̑šem, vb. pf. eine Zeichnung machen, zeichnen; n. hišo, človeka.
2195. 2. nárok, m. naroki = manšete, die Manschetten, BlKr.- DSv.
2196. narúšiti, -rušim, vb. pf. 1) zu zerstören anfangen: n. skalo, den Felsen ansprengen, Cig.; — 2) stören, hemmen, Cig. (T.), DZ.; narušeno zdravje, Cv.
2197. nasẹjáti, -sẹ̑jem, vb. pf. eine gewisse Menge säen; veliko koruze, pšenice n.
2198. nasprọ̑tnja, f. die Gegenaussteuer, die Widerlage (kar mož ženi pripiše ali zaženi za doto), Notr. (?)- Cig.
2199. nasŕšiti se, -im se, vb. pf. 1) die Federn sträuben, sich sträuben ( n. pr. o puranu), Mur., Cig.; sich borsten, Cig.; nasršen, struppig: vol je nasršen, SlGor.; — 2) eine trotzige Miene annehmen, Mur.; nasršen kakor čemerni jež, Volk.- M.
2200. nastáti, -stȃnem, vb. pf. 1) entstehen, eintreten, werden; zima, noč je nastala; — 2) antreten: službo n., Lašče- Levst. (Rok.); — erben, C.; Prišel kraljevič je mlad, K' ima španski tron nastat', Npes.-K.

   1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 2.301 2.401 2.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani