še (1.960-2.059)

1960. kloníca, f. die Wagenremise, C.; kedar gredo oblaki na Gorico, deni kola pod klonico, Kras- Erj. (Torb.); na eni strani kozolca je nekoliko strehe podaljšane na nižjih stebrih, da pod njo vozove devajo, to je klonica, Ljub., Ig (Dol.); — die Vorhalle: obokane klonice na stebrih imajo tudi hiše, Nov.- C.; na Notranjskem imajo tudi nekatere cerkve pred vhodom klonice; — iz: kolnica, Mik. (Et.).
1961. 1. kọ̀, I. adv. interr. = kako, BlKr., jvzhŠt.; ko pa = kako pa, C., jvzhŠt.; Moj ti Bože, ko sem lepa! Npes.- BlKr.; — II. conj. 1) = kakor, wie: ko bi trenil, in einem Augenblicke; — (za komparativom) als: jaz sem močnejši, ko ti; — als (= in der Eigenschaft): to je treba izobraženemu Slovencu vedeti ko Slovencu, Cv.; — 2) als, nachdem, wann; ko smo odvečerjali, šli smo spat; Breda vstane, ko se dan zazori, Npes.-K.; = kadar: ko pasem, veselo prepevam, Mik.; hitro ko, brž ko, sobald; v tem ko, med tem ko, während (le v časnem pomenu); — meni pšenica daje po dva mernika, ko (während) drugim le po merniku, Levst. (M.), (bolje: drugim pa le po merniku); — 3) je: bolj ko je tekla kri, več je bilo kristjanov; več ko sem mu dajal denarja, manj je bil hvaležen; — da: komu še smem verjeti, ko me prijatelji varajo? rad bi mu pomagal, pa kaj hasne, ko ne morem, jvzhŠt.; — 4) ko bi —, wenn; ko bi mi sila ne bila, bi te ne prosil, Mik.; ko bi ne bil sam videl, ne bi verjel; — III. rel. = ki, C., Štrek., Št.; tisti ko —, tam, ko —, C., Št.
1962. kobȗłčək, -čka, m. dem. kobulec; k. črešenj, ein Büschel Kirschen, Cig., C.
1963. kocmǫ̑vje, n. coll. Moos, Mur., C.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.).
1964. kǫ́d, adv. I. interr. auf welchem Wege, wo — herum? Kod si hodil, kje si bil? Npes.; ne ve ne kod ne kam, er weiß sich nirgendshin zu wenden, jvzhŠt.; ni kod kam, man kann sich nirgendshin wenden, ni kod kam bežati, Dol.- Levst. (M.); — od kod? (odkod?) woher? do kod? (dokod?) bis wohin? — II. indef. auf irgend welchem Wege, irgendwo herum; le pojdi, boš že kod prišel do mesta; — III. rel. = koder, na vzhodu; beži, kod tod, fliehe wo du kannst, Dol.- Levst. (M.).
1965. kodrčı̑ja, f. = kodrcija: k. tega sveta, Jurč.; hočemo, da bi koga razveseljevale naše kodrčije, Levst. (Zb. sp.); časnik nima prostora za mojo kodrčijo, Glas.
1966. 1. kọ̀j, adv. 1) = takoj, taki, sogleich, Mur., Cig., Jan., Št., Gor.; — 2) ziemlich: še koj lep, Št.
1967. koláč, m. 1) radförmiges Osterbrot; kolače peči; — ein runder Kuchen überhaupt, bes. als Geschenk, oder auch, was man sonst an dessen Stelle als Geschenk, z. B. vom Jahrmarkte, von einer Wallfahrt bringt, Gor.; — ein Laib Weißbrot, vzhŠt.; — = butarica na cvetno nedeljo, Savinska dol.; — 2) ein ähnlich aussehendes Bund Draht u. dgl., Cig.; — 3) eine Art rundes, hölzernes Weingefäß, = čutara, C.; — 4) der Kreis: Vranec pleše na kolače, Levst. (Zb. sp.); — 5) beneški k., das venetianische Radthierchen (rotalia veneta), Erj. (Ž.).
1968. kolẹ́nọ, n. 1) das Knie; na kolenih, kniefällig; kolena mu utripljejo, seine Knie wanken, Cig.; = se šibijo, jvzhŠt.; pl. kolena, der Schoß; na kolena vzeti, na kolenih imeti otroka; — 2) das Kniestück, Cig.; — der Kniehebel, Cig. (T.); das Knieeisen, DZ.; — 3) der Halmknoten, Cig.; pogl. kolence; — 4) die Generation, Cig. (T.); šestnajst kolen slovečih pradedov, Jurč.; — der Verwandtschaftsgrad, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.); — die Abstammung, Z., Jan. (H.).
1969. kolesníca, f. 1) das Wagengeleise, die Radspur, Dol.- Cig., Štrek., kolę̑snica, Levst. (Cest.), Notr.; železnične kolesnice, das Eisenbahngeleise, SlN.; šel sem v ravno kakor kolesnica, Jurč.; ni jih to vzdignilo iz kolesnic, das brachte sie nicht aus dem Contexte, Jurč.; — 2) pl. kolesnice, kleiner Handwagen, Cig.; — 3) kolesnice = kolca, das Pfluggestell, Mur., Poh.; — 4) kolę̑snica, neka goba, Rihenberk- Erj. (Torb.).
1970. kọ̀li, adv. 1) wie viel auch, wie sehr auch, Boh.; koli sem majhen, pa se te vendar ne bojim Dol.- Levst. (Sl. Spr.), C.; — koli — toli, wie sehr — so sehr, C.; — 2) za relativnimi besedami: immer, auch: kdor koli, wer immer, kolikor koli, wie viel immer, itd.; — 3) ziemlich, Z.; koli slaba letina, ziemlich magere Ernte, Z., C.; še koli dobro, noch ziemlich gut, Dol.; zna še koli brati, jvzhŠt.
1971. kọ́lik, pron. interr. wie groß? koliko, wie viel? k. veder vina? k. časa, wie lange? k. vojakov, ljudi? wie viel Soldaten, Menschen? — koliko še imam dela! koliko bolj bomo veseli, če sam prideš! um wie viel mehr wird es uns freuen, wenn du selbst kommst!
1972. 1. kółkovina, f. slabše predivo, katerega se še nekoliko pazdirja drži, Dol.; — prim. kolke.
1973. kolobáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) kreisen: kragulj kolobari po zraku, BlKr.; — 2) bei der Getreidesaat die Felder wechseln, Cig., C.; ako kmet na svojih njivah pridelke menjuje, tako da n. pr. prvo leto seje pšenico, drugo ječmen, tretje deteljo, četrto korun in potem znovič od kraja pšenico, ječmen itd., imenuje se to: kolobariti, Vrtov. (Km. k.).
1974. koloratūra, f. umetno okraševanje melodij pri petju, die Coloratur, Cig., Jan.
1975. kolovrátiti, -ȃtim, vb. impf. 1) im Kreislauf begriffen sein: voda neprestano kolovrati, Erj. (Min.); — 2) Umwege machen, C.; — sich herumtreiben, herumschwärmen; kod si kolovratil vso noč? jvzhŠt.; mnogo let je kolovratil po svetu, LjZv.; — schlendern, Z.; stoj no! kam pa kolovratiš? Jurč.; — Unordnung stiften, C.
1976. komárče, -eta, n. das junge Mückchen: Prišel je komar s komarčeti, Npes.-K.
1977. komáriti, -ȃrim, vb. impf. 1) = komarati, Jan.; delal in komaril je okrog svoje hiše, Vrt.; — 2) ubožno in slabo živeti, Tolm.- Erj. (Torb.); — 3) beim Kartenspiel zusehen, LjZv., Kr.
1978. komọ̑łəc, -łca, m. 1) der Ellbogen; s komolcem koga suniti; — der Theil des Armes von dessen mittlerem Gelenke bis zur Handwurzel, Cig.; als Längenmaß, = laket, C.; = ein einhalb Fuß, Z.; šestdeset komolcev dolg, Dalm.; — v komolce so si, sie sind sehr verträglich, Notr.- Cig.; do komolca biti komu prijatelj: sehr befreundet sein, nk.; — 2) der Bug (bei Thieren), Cig.; zadnji k., das Sprunggelenk, C.; — 3) das Band (bei den Zimmerleuten), Cig.; — 4) der Hügel, ogr.- M., C.; po solnčnih komolcih, Ahac.
1979. kónəc, -nca, m. 1) das Aeußerste eines Dinges, das Ende; sprednji, zadnji, zgornji, dolnji k., das vordere, hintere, obere, untere Ende; volkodlak je v sprednji konec volk, v zadnji konec človek, LjZv.; prednji, zadnji k., das Vorder-, Hintertheil; — die Spitze, k. prsta, jezika; der Zipfel; — pl. konci, das Kopfholz, die Rüste (bei den Köhlern), V.-Cig.; das Trumm, das Zettelende (bei den Webern), Cig.; Reststücke (vom Zeuge), Cig.; sami konci so! Gor., jvzhŠt.; — brez konca in kraja, ohne Ende; — zlo smo si v konce, wir sind einander abgeneigt, Cig., Z.; — po koncu (konci), aufrecht; po koncu se držati; lasje mu stoje, stopijo po koncu (zu Berge); po koncu biti, sich aufbefinden, nicht im Bette liegen; na konec, aufrecht, C.; — črez konec pasti, kopfüber fallen, C.; — na konec mi je prišlo, ich erinnere mich, C.; črez konec bežati, über Hals und Kopf fliehen, C.; — 2) der Anfang; od konca, anfangs, zu Anfang; od konca začeti, von neuem beginnen; od konca do kraja (konca), vom Anfang bis zum Ende, von A bis Z; nima ne konca ne kraja, ist unendlich, Cig.; — 3) das Ende; do konca, bis zum Ende; brez konca, ohne Ende; gänzlich, gründlich, Cig., Jan., C.; do konca neznan, vollständig unbekannt, Erj. (Torb.); do konca predrugačiti, Levst. (Nauk); do konca len, grundfaul, Cig.; do konca kaj razumeti, etwas aus dem Grunde verstehen, Cig.; vsaki reči trdo do konca iti, jeder Sache auf den Grund zu kommen suchen, Ravn.; s konca, am Ende, Z.; zum Beschlusse, Cig.; — die Beendigung, der Schluss; tako stori, pa bo konec, mache es so, und das Lied hat ein Ende, Cig.; pri koncu biti, zu Ende sein; na koncu, zum Beschluss, Cig.; na konec, zuletzt, C.; na konec konca, zu allerletzt, ogr.- C.; — der Ausgang; kakšen konec bo to imelo? — 4) das Ende, die Vernichtung; k. sveta, der Untergang der Welt; saj te ne bo k., es kostet dich ja nicht den Kopf; ne bo vsega k., če —, die Welt wird deshalb nicht zugrunde gehen, wenn —; ravno tak k. vas bo, ihr werdet dasselbe Ende nehmen, mesta je bilo k., die Stadt ward zerstört, Ravn.- Mik.; k. vzeti, jemati, ein Ende nehmen, vergehen, zugrunde gehen; od suše vse konec jemlje, jvzhŠt.; od žalosti k. jemati, vor Leid vergehen, Cig.; k. dati, zugrunde richten, C.; — 5) der Zweck, das Ziel, Cig., Jan.; iz tega konca, in dieser Absicht, C.; — 6) der Zwirn, Cig., Jan., BlKr.; klobko domačega konca, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.); pl. konci, der Zwirn, Mur., Cig., Met.
1980. koníčast, adj. spitzig, Erj. (Torb.); lisičji ušesi sta koničasti, Vrt.
1981. koríti, -ím, vb. impf. 1) Vorwürfe machen, rügen: k. koga, Jan., C., Vrt., DZ.; — züchtigen, BlKr.- M.; strafen, C.; — k. se, zanken, mit Worten streiten, C.; — 2) plagen, martern: kaj me koriš? was plagst du mich? to me jako kori, das macht mir viele Schwierigkeiten, BlKr.; k. se, sich plagen: kako je kaj? — tako se pač korim, SlGor.
1982. korosəlj, -slja, m. = koreselj, V.-Cig.; (korošelj, Bes.).
1983. 1. kǫ̑s, m. das Stück; k. kruha, platna; lep k., ein gehörig großes Stück; vozni k., das Frachtstück, DZ.; vezilni, zvezni k., das Verbindungsstück, DZ.; die Strecke: k. ceste, steze; das Feldstück, Cig.; dva kosa ječmena, en kos pšenice, Polj.; die Parzelle, Jan., Nov.; na kose, parzellenweise, Nov.- C.; tri kose trsja, dva kosa loze, BlKr.
1984. kosmàt, -áta, adj. behaart, rauhhaarig, zottig; kosmata kapa, die Pelzmütze; kosmata kapa! potz tausend! kosmata ušesa imeti, = ne slišati, neposlušen biti; — rauh; k. zid = neometan zid, Gor.; — kosmato grlo, ein rauher Hals; kosmat glas, heisere Stimme, V.-Cig.; kosmata vest, ein laxes, grobes Gewissen; kosmata pesem, das Zotenlied; k. beseda, die Zote; k. šala, ein roher Scherz; kosmata laž, eine grobe Lüge; — k. med = med v satovju ( opp. suh med), Svet. (Rok.); — kosmata teža, das Bruttogewicht, Cig. (T.); kosmati denar, der Bruttoertrag, Svet. (Rok.).
1985. kostrẹ́va, f. die Roggentrespe, C.; s kostrevo tudi pšenico poteptati, Slom.
1986. kòš, kóša, m. 1) der Rückenkorb; v košu kaj nositi; — vse v en koš metati, alles gleich behandeln; — tebi ne morem nič novega povedati, ti si že star, vse ti je že v koš prišlo, du hast schon alles erlebt, Jurč.; imeti jezik pod košem, die Sprache in seiner Gewalt haben, Levst. (Zb. sp.); — 2) der Wagenkorb, die Wagenkrippe; — gnojni k., die Krippe des Mistwagens; — 3) der Bienenkorb, M., Nov., vzhŠt.; — 4) der Kelterkasten, Cig., Št.; — 5) der Brustkasten, Mur., V.-Cig., Cig. (T.); koš me boli, Polj.; — die Kruste (bei den Krebsen), Cig., C., Erj. (Ž.), LjZv.; das Gerippe (des Schiffes), Cig.; ladija z železnim košem, DZ.; — 6) die Krone eines Baumes, V.-Cig., Cig. (T.); — der Busch, der Strauch, C.; — ein buschiger Krautkopf, C.; zelje gre v koš, ne v glave, SlGor.
1987. 1. košúlja, f. 1) der Korb, Z.; — okrogel, iz srobotine spleten košek z majhno odprtino, v katerega se lešniki, orehi i. t. d. spravljajo, C., M., Kras; — 2) ein Handwägelchen mit geflochtenem Wagenkorb, Idrija.
1988. kọ́v, adj. = kakov, kakšen, Cig., ogr., Poh.- C., Rib.- Levst. (M.), jvzhŠt.
1989. kǫ́vən, -vna, adj. 1) schmiedbar, hämmerbar, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; kovno železo, Schmiedeisen, Cig. (T.); — 2) Präge-, Cig.; kovni trošek, die Prägungskosten, Cig. (T.); kovni stroj, die Prägemaschine, Let.
1990. kozárina, f. "čas okolo 5. ure popoludne, ko pridejo koze s paše domov", Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
1991. kozə̀łc, -zə̀łca, m. 1) die Garbenharfe; iztegnjeni k., die langgestreckte Harfe, pokloničeni k., die niedrige Harfe, vezani k., die Doppelharfe, Cig.; k. prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Cig., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren, Cig.; — der senkrechte Pfeiler am Schlitten, Cig.; — na kolovratnem stopalu po koncu stoječi les, Dol.; — der Pflugpfeiler, das Pflugstöckchen, Cig., C.; k. gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je črtalo, Skrilje- Erj. (Torb.); — pl. kozəłci, das Stuhlgestell, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) die Zwischenwand in der Nuss, Ponikve- Erj. (Torb.); — 4) kleiner Baldrian (valeriana dioica), Medv. (Rok.); — tudi: kózəłc, Mur., Ravn. (Abc.); izgovarja in piše se beseda nav.: kozołəc; toda prim. Mik. (Et.).
1992. 2. kozoł, m. = kozelc 1): k. za sušenje sena, C.; — zaničlj. o suhi kravi, C.; — menda nam. kozə̀ł.
1993. kozomòr, -mǫ́ra, m. = sodrag, babje pšeno, Stopice- Erj. (Torb.); sneg v kroglicah, srež, Tolm.- Štrek. (Let.).
1994. kozúlja, f. 1) die Schote, Cig., BlKr., ("kòzulja reci: kòzlja") Soška dol.- Erj. (Torb.); bob gre v kozulje ("kuzule"), C.; svinjam polagajo po zimi posušene in kuhane kozulje, BlKr.; — 2) das Büschel, die Dolde, die Rispe, Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — ein abgebrochener Zweig, M., C.
1995. kožȗščək, -ščka, m. dem. kožušek; — device Marije k., das Frauenfingerkraut, der gelbe Honigklee (lotus corniculatus), Cig., Medv. (Rok.).
1996. kràj, krája, m. 1) das Aeußerste, der Rand; na kraju stati; na kraj sveta, ans Ende der Welt; za krajem (gozda, hriba i. t. d.), am Rande, Saume hin; od kraja odriniti, vom Ufer stoßen, Z.; — das Ufer, das Gestade, Cig.; h kraju, proti kraju, landwärts, Cig.; — die Leiste am Tuche, Cig.; — pl. kraji, der Rand eines Hutes, Cig.; star klobuk širocih krajev, Levst. (Zb. sp.); — der Endpunkt ( geogr.), Cig. (T.); kraj sence, der Schattenpunkt, Cig. (T.); das Ende; zgornji, dolnji kraj, das obere, untere Ende; od kraja do kraja, von einem Ende bis zum andern; iz vseh krajev in koncev, aus allen Ecken und Enden; s krajem očesa je ne morem videti, ich kann sie durchaus nicht leiden; od konca do kraja, vom Anfang bis zum Ende; vojakov brez kraja in konca, Soldaten ohne Ende, Cig.; stori tako, pa bo kraj besedi (die Sache hat ein Ende), Z.; ni ne kraja ne konca tega prepiranja, der Streit will kein Ende nehmen; pri kraju, zuende: le poslušaj, nisva še pri kraju; delo je pri kraju; z zdravjem sem pri kraju, meine Gesundheit ist zerrüttet, V.-Cig.; vino je pri kraju, der Wein ist zu Ende, Z.; do kraja, vollends, ganz und gar, gründlich; vse do kraja pokončati; — der Anfang: od kraja, vom Anfange an; od kraja začeti, von neuem beginnen; vse od kraja jesti, alles (ohne wählerisch zu sein) essen; vsi od kraja, alle durch die Bank; s kraja omenjen, eingangs erwähnt, DZ.; — die Seite: v kraj (dejati kaj, iti), beiseite, hinweg; delo je v kraju (abgethan), Lašče- Levst. (M.); pravda še ni v kraju, Levst. (Zb. sp.); Najina ljubezen v kraju bo, Npes.-Schein.; na dva kraja, nach zwei Seiten; na vse kraje sveta; na vse kraje, in jeder Hinsicht, C.; — po mojem kraju, was mich betrifft, C.; — 2) das Ackerbeet, V.-Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Kr.; saditi v lehe ali kraje, Nov.; boš ene tri kraje povlekel. Jurč.; dvajset krajev njive, LjZv.; — 3) die Gegend; lep k., samoten k.; vsak kraj ima svoje navade; v tuje kraje iti; — der Ort, nk.
1997. krájevəc, -vca, m. 1) das Schwartenbrett, Cig., Erj. (Torb.), Nov.; — 2) eine Wiede aus halbem Holz (bei den Siebmachern), Cig.; — 3) der Leistenstein, Levst. (Cest.); — 4) die Leiste (der Rand) am Tuche, Cig.; — 5) die Hutkrämpe, Jan.; imel je krajevec nad levim ušesom gori zavihan, Jurč.; tudi pl. krajevci, Dol.
1998. 1. krȃk, m. 1) langes Bein, die Häckse, Valj. (Rad); na dolgih krakih, Z.; — der Schenkel ( math., mech.), Cig. (T.); k. šestila, der Zirkelschenkel, Cig. (T.); — 2) das Ende am Hirschgeweih, Šol.; — 3) ein hervorragender Knochen, C.; das Stichbein, der Spath (eine Pferdekrankheit), Z., DZ., Strp.
1999. 2. kràt, (kráta), m. das Mal; navadno se drugim besedam priklepa, n. pr. prvikrat, desetkrat, takrat itd.; polnokrat, oft, Pod Belo- Erj. (Torb.); — v ostalih oblikah se piše posebej, n. pr. toliko kratov, Krelj- M.; pet kratov, koliko kratov, Levst. (Sl. Spr.); Koliko kratov me po mestu žene! Preš.; — ob kratu, sogleich, C.; h kratu, zugleich; oba h kratu Gor.
2000. kráva, f. 1) die Kuh; molzna k., die Melkkuh; stelna k., eine Kuh, die gekälbert hat, Mur., Št.; kamor je šla krava, naj gre še tele, Npreg.- Zv.; to je tako res, kakor pet krav za en groš, C.; — psovka nerodnemu človeku, jvzhŠt.; — morska k. = sirena, die Seekuh, Erj. (Ž.); — 2) die Oehlpresse, C.
2001. krávišče, n. elende Kuh, Jarn., Cig., Jan., Met., C. ( Vest.), Ig; ( nav. kravšče, kravše, -eta: tri kravšeta, Vrtov. [Km. k.]).
2002. kŕcəlj, -clja, m. 1) ein abgesägtes Stück von einem Baumstamm, Cig., C.; der Sägeblock, Cig., Jan., Štrek., Notr.; hlod, kolikršen se daje na žago, Lašče- Erj. (Torb.); — 2) dürrer Baum- oder Rebenstumpf, C., M., BlKr.; krclji in korenine, Trub. (Post.); der Prügel, Z., BlKr.; grčav k., Cv.; — tudi: krcə̀lj, -cljà, Štrek., Notr., Ig (Dol.).
2003. kŕčən, -čna, adj. Krampf-; kȓčni kašelj, der Krampfhusten, Cig.
2004. krę́čati, -am, vb. impf. wenden, C.; = ravnati oje vozu, Malhinje- Erj. (Torb.); seitwärts lenken, M.; — k. se, ausweichen: pešec se mora pešca krečati, Levst. (Cest.); voz se voza kreča ali ogiblje, Levst. (Nauk); — bewegen: v ponudbo krečajo ga taki razlogi, LjZv.
2005. krę́hati, -am, vb. impf. 1) rauhe, heisere Laute ausstoßen, mit rauher Stimme husten, hüsteln, krächzen; na plesišču jo je dobil, da je šest mescev krehal, Vrtov. (Km. k.); — svinje krehajo, kadar se dobrikajo človeku, Z.; — 2) k. se, laut lachen ( zaničlj.), C.; — 3) intr. brechend krachen: debla krehajo, les kreha, Z., SlN.; — 4) trans. unter Krachen brechen, Jan.; orehe k., Cig.; plot k., SlN.; (vihar) ruje in trga strehe in kreha veje, Zv.; koruzo k., abbrechen, Zora.
2006. krésati, krę́šem, vb. impf. 1) durch Aneinanderstreifen hervorbringen; ogenj, iskre k., Feuer, Funken schlagen; — 2) streifend schlagen: črevlje k., abschleifen, Cig.; — kresati, derb auftretend gehen, C., Gor., BlKr.; krešemo eden za drugim po kameniti stezi, Zv.; konj se kreše, das Pferd schlägt beim Trabe mit einem Hufe an den andern, Z.; konji se krešo s prednjima in zadnjima nogama, Levst. (Podk.); — behauen: kamen k., die scharfen Ecken abstumpfen, Cig.; den Mühlstein schärfen, C.; mlinski kamen k., Z.; k. veje od debla, den Baum abästen, C.; k. smolo, das Harz scharren, Cig.; — 3) k. koga, jemanden prügeln, BlKr.; — k. se, sich prügeln: hudo sta se kresala, Z.; k. se s kom, sich schlagen, Navr. (Let.); scharmützeln, Z.; — streiten, LjZv.; — tudi: kresáti, Dol.
2007. krẹ́siti, -im, vb. impf. 1) = kres delati, C.; überhaupt ein großes Feuer anmachen, C.; — 2) Funken geben, Habd.- Mik., C.; — mit dem Licht herumfahren, fackeln: kaj pod kapom kresiš? C.; — 3) k. se, schimmern, funkeln, Z., h. t.- Cig. (T.); krẹsiti se, Jan. (H.).
2008. krẹsníca, f. 1) navadna k., der gemeine Leuchtkäfer, der Johanniskäfer, das Johanniswürmchen (lampyris noctiluca); — 2) das Kreuzkraut (senecio vulgaris), Cig., Tuš. (R.); — tudi: die Spierstaude (spiraea aruncus), Dol.; — rumena k., das weidenblättrige Rindsauge (buphthalmum salicifolium), Medv. (Rok.), Soča- Erj. (Torb.); — bela k., die weiße Wucherblume (chrysanthemum leucanthemum), Medv. (Rok.), Bes., Dol.- Navr. (Let.), Josch; — 3) ein Mädchen, das am Vorabende des Johannisfestes Blumensträußchen anbietet, C.; Beli Kranjci velijo "kresnice" deklicam, ki hodijo zvečer pred kresom vse v belo zavite popevat in pobirat od hiše do hiše, pa ne v hiše, nego samo pred hiše, Kres VI. 351.; prim. Navr.- Let. 1887. 103.
2009. krevsáti, -ȃm, vb. impf. 1) beim Gehen mit einem Fuße an den andern streifen, Mik.; — mit den Füßen am Boden schleifen, M.; in großen Schuhen gehen, C.; mit den Pantoffeln schleifend einhergehen, Cig.; nachlässig, schlotternd gehen, Jan., Štrek., BlKr.; kam krevsaš? Valj. (Rad); stara sem že in ne bom dolgo krevsala tod, Glas.; — 2) radebrechen, Jan.; — prim. kresati.
2010. križíšče, n. 1) der Friedhof, Notr.- Vrt.; — 2) der Ort, bis zu welchem man auf dem Lande die Leichen zu begleiten pflegt, (kržišče) Cig.; — 3) der Kreuzweg, Svet. (Rok.), Bes.; ko je prišel na neko križišče, ni vedel, kam bi se obrnil, Cv.; na križišču posedeti, Jurč.; der Kreuzungspunkt, DZ.
2011. krleš, m. der Knüttel, Z.; — ein dicker Stift beim Pferdegeschirr (s krlešem se ogrlini k ojesu pritrjujejo), Mur.
2012. krócəlj, -clja, m. = krokelj, svinja: Mišelj mišlja, Krocelj kroclja, Mišelj dolu pade, krocelj ga popade (= svinja in želod), Šenpas ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
2013. 1. kròp, krǫ́pa, m. siedend heißes Wasser; s kropom politi kaj; tak je bil, kakor bi ga bil s kropom poparil, = betroffen, bestürzt; ni ne krop ne voda, er (es) hat keinen ausgeprägten, entschiedenen Charakter; še neslanega kropa nisi zaslužil, Str.
2014. kropica, f. = sodra, babje pšeno, Jan.; — prim. hs. krupa, nem. Graupen.
2015. krǫ̑tnik, m. najdebelejše vrste oreh, Ip.- Erj. (Torb.); — prim. krota, Kres.
2016. krǫ̑žəc, -žca, m. dem. krog; 1) kleiner Kreis, der Ring, Mur., Cig., DZ.; — lase v krožce zavijati, das Haar locken, Bes.; — 2) das runde Scheibchen, Cig., Jan., Cig. (T.); k. voska, ein rundes Stück Wachs, Cig.; k. masla, Z.; — 3) der Teller, C.; — 4) die europäische Erdscheibe (cyclamen europaeum), Dict., (krošec, Cig., Medv. [Rok.]).
2017. krǫ̑žəlj, -žlja, m. das Baummesser, das Astmesser, Cig., Valj. (Rad); — pogl. krošelj.
2018. krpínica, f. krpinice so zobčasti ob šivih raševnate obleke prišiti traki med hribovci v Savinski dolini, Pjk. (Črt.).
2019. kupíčək, -čka, m. der Kauf, Jan.; na kupičku živeti, seine Lebensbedürfnisse kaufen müssen, Z., Jurč.; od kupička živeti, LjZv.; druzega kupička nimaš? sonst hast du nichts zu kaufen? Jurč.; za judovski kupiček sta se pobogala, Jurč.; po kupičku hoditi = nakupovati, Z.
2020. kupováti, -ȗjem, vb. impf. ad kupiti; kaufen; kaj kupuješ? feilschen, handeln: trdo kupuje, gotovo plačuje, C.; s kom (= od koga) kaj k., C.; od njega kupujem, ich bin seine Kunde.
2021. kúra, f. das Huhn; kure, Hühner (gallinaceae), Erj. (Ž.); tudi slepa kura zrno najde; domača k., das Haushuhn, poljske kure (tetraonidae), Feldhühner, Cig. (T.), Erj. (Ž.); divja kura, die Auerhenne, Jan.; (divje kure, Fasane, Meg.); ruševa kura = ruševec, das Birkhuhn, Frey. (F.).
2022. kȗšljaj, m. = poljub, Cig., C.; — prim. kušec.
2023. 1. kvásiti, -im, vb. impf. säuern, ansäuern, Mur., Cig., Jan.; testo k., Cig.; kvašena repa, C.; kvašeno zelje, Mur.; testo se kvasi, der Teig geht auf, Cig.; — beizen, C.; — hudo se kvasi, es geht ihm schlecht, Danj.- M.; es naht ihm eine schlimme Krankheit, Ščav.
2024. kvȃsnica, f. 1) nav. pl. kvasnice, die Hefen, Jan.; besonders Bierhefen, Mur.; — 2) das Hefengefäß, DZ.; — 3) posoda, v kateri se repa kvasi, C., vzhŠt.; — 4) = kvašena repa, C.
2025. kvȃsničnik, m. = sod za kvašeno repo, C.
2026. láberje, n. die Geröllhalde, die Schutthalde: naše njive so vse v laberju, Plužna pri Bolcu- Erj. (Torb.);
2027. lȃjati, -jam, -jem, vb. impf. bellen; l. na koga, nad kom, jemand anbellen; lajal je rad na tati, Rog.; — schreien, keifen, schmälen, Cig., Jan., M.; — lärmen: fantje okoli hiše lajajo, Dol.; — "štulec" mu lajajo, man schilt ihn "štulec", Idrija; l. = zvati, klicati, Goriš.- Štrek. (Let.).
2028. lákomnik, m. der Habgierige; l. bi še lastnega brata prodal, Jan. (Slovn.).
2029. lapȗšček, -čka, m. dem. lapušek, = lapuh, Cig., Strp.
2030. lástava, f. polukrožen izrezek na robu ovčjega ušesa (znamenje, čegava je ovca), Vrsno- Erj. (Torb.).
2031. lȃšč, f. v izrazu: na vso lašč, eigens, besonders: na vso lašč sem prišel, ich bin eigens zu dem Zwecke gekommen, Polj.; deček se na vso lašč dobro uči, besonders gut, Polj.; hiša mi je na vso lašč narejena, ganz nach Wunsch, Notr.; — prim. nalašč.
2032. láziti, lȃzim, vb. impf. zu kriechen pflegen, kriechen, herumkriechen, schleichen; po zelju gosenice lazijo; vsako noč okoli hiše lazi.
2033. 1. lẹ̀, adv. 1) nur, (pri izpodbujanju in dovoljevanju); le pridi! komm nur! le počasi! nur langsam! le čakaj! warte nur! naj mi le pride, er möge mir nur kommen! rekli so mi, da naj le pridem, man sagte mir, ich möge nur kommen; — 2) nur immerfort: tolažil sem ga, on pa je le jokal; le še prositi, fortbitten, Cig.; — 3) nur, bloß, allein; le možje smejo biti voljeni; ne le — ampak tudi, nicht nur — sondern auch; — le eden ne, kein einziger; le toličkaj ne, auch nicht das Geringste, Cig.; samo le, einzig nur; — 4) v vprašanju: nur; kam je le šel? wohin ist er nur gegangen? kaj le delata? was sie nur etwa machen? Mur.; — prim. stsl. lêtъ, licet, Mik.
2034. lę́či, lę̑žem, 1) vb. pf. sich legen; lezi, leg dich nieder; iti leč, zu Bette gehen, schlafen gehen; leči si = leči, Mur., Mik., vzhŠt.; v kot si je legla, Npes.- Kres; — žena je legla, ist niedergekommen, Z.; — sich lagern, legli so v dolini Rephaim, Dalm.; mrak je legel na grobe, Erj. (Izb. sp.); smeh mu je legel krog usten, ein Lächeln umspielte seine Lippen, LjZv.; bridek čut mu je legel okolo srca, Jurč.; — 2) vb. impf. brüten, hecken; jerebica jajca leže, katerih ni ona iznesla, Ravn.; (koka) jajca leže in greje, Dalm.; moj dom stoji tam, kjer se ležejo orli in nevihte, LjZv.; ausbrüten: mlade leči, ogr.- Valj. (Rad); drobni piščanci se ležejo, ogr.- Valj. (Rad); — jajca leči, Eier legen, C., vzhŠt.; — 3) l. se, Trauben, Aehren, Knospen ansetzen: grozdje se leže do Urbanovega, C.; pšenica se leže, C.
2035. lẹ́ha, f. das Ackerbeet, das Gartenbeet; na lehe orati, ( opp. na pleh o.) Polj., Tolm.; — l. gnoja, sena, eine Reihe Düngerhaufen, Heuhaufen, C., Z.; — ein Streifen: tu in tam še kaka leha snega leži, Ljub.; — ein unbewachsener Streifen auf einer Wiese, einem Acker, SlGor.; — ein Schmutzfleck: l. na suknji, Ljub.
2036. lę̑jtra, f. = reta, veliko rešeto, Volče- Erj. (Torb.).
2037. lẹ̑p, ** lẹ́pa, adj. schön; lepo ga je videti, er nimmt sich gut aus; — lepo dišati, einen angenehmen Geruch haben, lep duh, angenehmer Geruch; — lepo vreme, schönes Wetter; lepo je, es ist schönes Wetter; lepa prilika, eine gute Gelegenheit; — lepi denarci, viel Geld, lepo reč žita smo pridelali, wir haben eine reichliche Getreideernte gehabt, Cig.; Denarja v skrinji je lepo, hübsch viel Geld, Npes.- Mik.; lep čas že, schon lange, Cig.; — lepo ravnati s kom, jemanden freundlich behandeln; z lepo, in Güte, auf gütlichem Wege ( opp. z grdo); = z lepa, Mik.; = z lepim, Jan.; take ni bilo z lepa, eine solche war nicht leicht zu finden, Erj. (Torb.); na lepem vas bodo posvarili, Ravn.; za lepo bode vzel = dobro se mu bode zdelo, Gor.; lepo živeti, l. vesti se, wohlgesittet, anständig; to ni lepo, das ist keine Art; — lepega se delati, seinen Fehler beschönigen, Cig.; — (ironično) lepa je ta! eine saubere Bescherung! Cig.; lepo ravnaš z menoj! — compar. lepši; zavoljo lepšega, zur Zierde, damit es ein schöneres Aussehen habe.
2038. lẹpotı̑ja, f. 1) die Schönheit, die Zierde, der Schmuck, Cig., Jan.; Odkrij mi proze naše lepotije, Preš.; — 2) die Galanterieware, die Putzware, Cig., Jan.
2039. lẹ̑stva, ** f. die Leiter, Cig. (T.), M.; požarna lestva, die Brandleiter, Cig.; navpična, napoševna l., Telov.; = pl. lestve, V.-Cig.; die Treppe, Mur., Jarn.
2040. lẹ́ščnik, m. die Haselnuss; laški l., die wälsche Haselnuss: divji l., die Pimpernuss (staphylea pinnata), C.; — piše in govori se nav.: lẹ́šnik.
2041. letẹ́ti, -ím, vb. impf. fliegen, sich schnell (durch die Luft) bewegen; ptica, kamen leti; iskre letijo, Funken sprühen; na visoki vrh lete iz neba strele, Preš.; kdor v brezno leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Mittel, Z.; — laufen, eilen; kam tako letiš? Ruben neutegoma nazaj leti k bratom, Ravn.; na letečem me je udaril, im Laufen, Dol.; — konju zobje lete, das Pferd bricht die Zähne, Cig.; — vse na me leti, alles kommt über mich, Cig.; nesreča na me leti, Z.; sum na njega leti, man hat ihn im Verdacht; — vse na to leti, da —, alles zielt dahin, dass —, Cig.; vse na to leti: stori prav in zaupaj v Boga, Ravn.; vem, kam beseda leti, ich weiß, worauf angespielt wird, M.; to na-me leti, das betrifft mich, Cig.
2042. lẹ́tọ, n. 1) der Sommer; po leti (letu), im Sommer, zur Sommerszeit; babje l., der Altweibersommer; der Nachsommer, Cig. (T.); — 2) das Jahr; leto je, kar —, ein Jahr ist verstrichen, seit —; leto izpolniti, ein Jahr zurücklegen; otročja leta, die Kinderjahre; moška l., das reife Alter; koliko let imaš? wie alt bist du? ima let polno klet = star je, Podkrnci- Erj. (Torb.); deset let mu je, er ist zehn Jahre alt, Cig.; enih let biti, gleichalterig sein: on je mojih let, er ist in meinem Alter; v najlepših letih, in den besten Jahren; v letih biti, betagt sein; v leta iti, altern, Jan.; še nima let, er ist noch minderjährig; v leta priti, großjährig werden, Jan., = k letom priti, Cig., Jan.; imeti leta, großjährig sein, Cig.; on je že iz let, er ist schon volljährig, Dol.; leta si kupiti, sich großjährig erklären lassen, Št.- C.; navadno leto, das gemeine Jahr; solnčno l., das Sonnenjahr; novo l., das Neujahr; ob novem letu, zu Neujahr; staro leto; na starega leta dan, am Sylvestertage; = na staro l., Navr. (Let.); sveto l., das kirchliche Jubeljahr, das Jubiläum; milostno l., das Gnadenjahr, Jan.; upravno l., das Verwaltungsjahr; društveno l., das Vereinsjahr; šolsko l., das Schuljahr; naborno l., das Stellungsjahr, DZ.; mlado l., das Frühjahr, C.; suho l., ein trockenes Jahr; slabo l., ein Missjahr, Cig.; lačno l., das Hungerjahr, Cig.; vojno l., das Kriegsjahr, DZ.; Skrbi in huda leta, More uboz'ga kmeta, Preš.; to leto, im Laufe dieses Jahres; prejšnje leto, prejšnjega leta, im verflossenen Jahre; letošnje, lansko l., im heurigen, vorigen Jahre; na leta, Jahre lang, Cig.; leto na leto, Jahr aus, Jahr ein; od leta do leta, von Jahr zu Jahr; k letu, nächstes Jahr, aufs Jahr; ob letu, jetzt über ein Jahr, nach Jahresfrist, Cig., Mik., Kr.; ker je že ob letu, weil schon der Jahrestag da ist, Trub.; črez leto dan, über ein Jahr, C., Vrt.; v letu dni, innerhalb eines Jahres, DZ.; leta dni, in einem Jahre, vzhŠt., ogr.- C.
2043. lẹ́vanəc, m. levanci, neka jed: iz koruzne moke in mleka se naredi sok ter vlije v mast, na nje pridejo še jabolka ali kaj tacega, vzhŠt.
2044. lę́vče, -eta, n. junger Löwe, C.; Prišel je lev z levčeti, Npes.-K.
2045. lẹ̑vež, m. kratko ( nav. jelševo) polence, s katerim se v levi zakuri za svečavo, Valj. (Rad), Gor.
2046. 1. lę́ža, f. 1) das Liegen, Jan., Valj. (Rad); z ležo še ni nikoli nihče obogatel, Kr.; das Abliegen: jabolka v ležo dejati, Mik., C.; — 2) die Lage, Mur., Cig. (T.); — 3) das Lager (der Thiere), Jan.
2047. 2. ləžà, -è, (-ę̑), f. = laž, die Lüge, Valj. (Rad), Gor.; — pogl. laža (kakor se navadno piše).
2048. 2. lì, adv. = le, C., ogr.- Mik., Notr.; li udri ga, Notr.- Levst. (Rok.); nikar li — ampak, nicht nur — sondern, Dict., Schönl., Kast.; še li = še le, Danj. (Posv. p.); če dlje, li več, je länger, desto mehr, Dict.
2049. líja, f. = ploha, der Regenguss, C.; tudi pl. lije: dež je šel kakor lije, = lilo je, Podkrnci- Erj. (Torb.).
2050. lı̑nda, f. der Altan, C., Z.; die Gallerie, der gedeckte Gang an einem Hause, C.; — der überhängende Theil des Daches, C., Štrek.; — prostor pred hišo, ki je še pod streho, Stopice- Erj. (Torb.).
2051. lı̑st, lı̑sta, listȗ, m. 1) das Blatt einer Pflanze, Meg., Mur., Cig., Jan.; on je naše gore list, er ist einer von den Unsrigen, C.; — živi l., das wandelnde Blatt (phyllium siccifolium), Erj. (Ž.); — 2) das Papierblatt, Mur., Cig., Jan.; das Blatt eines Buches, ogr.- Valj. (Rad), nk.; — das Blatt = das Journal: tedenski l., = das Wochenblatt, vladni l., das Regierungsblatt, nk.; — der Schein: krstni l., der Taufschein, rojstni l., der Geburtsschein, (= rojeni l.: Dajte meni rojeni list, Npes.-K.), mrtvaški list, der Todtenschein, poročni l., der Trauschein, vozni l., der Frachtbrief, tožilni l., der Klagebrief, domovinski l., der Heimatschein, iskalni list, der Steckbrief, popotni list, der Reisepass, plačilni l., der Zahlschein, prejemni l., der Empfangschein, ubožni list, der Armutsschein, Cig., Jan., nk.; — 3) der Sendbrief, Meg., Mur., Cig., Jan., Boh., Trub., Dalm.; po besedah tega listu, Dalm.; tudi pl. listi, Meg.; list pisati komu, Meg., Dict., Dalm.; in ona je tako pisala v listeh, Dalm.; — die Epistel, Cig., Jan., Schönl., Jap.; listi in evangelji, Danj.; — 3) das Sägeblatt, Cig., C., Št.; železen l., ein Blechblatt, Cig. (T.); kositrni l., die Zinnfolie (Stanniol), Jan. (H.).
2052. lı̑tnica, f. koš ali rešeto, skozi katero se mošt preceja, kajk.- Valj. (Rad).
2053. lokǫ́višče, n. der Garten, (lokovš, lokovše, lekovše), Meg., Guts., Pohl.; — nejasna beseda.
2054. lomástiti, -ȃstim, vb. impf. ungestüm o. mit Geräusch einhergehen, rennen, stürmen; l. skozi goščavo, Cig.; v hiše l., in die Häuser einbrechen, C., M.; tumultuieren, C.; — schnell, ungestüm arbeiten, C.; — z rokami l., die Hände ringen, C.
2055. lónəc, -nca, m. 1) der Topf; lonec lončarja hvali, Npreg.- M.; — neka mera: = korec, Goriš.- C.; — 2) kleiner Heuhaufen, C.; — gen. pl. tudi: lǫ̑nəc, Jan. (Slovn.), Levst. (Sl. Spr.); Ribničan je po cesti šel z vozom samih lonec, Levst. (Zb. sp.); prim. pl. lonca, Gor.
2056. loničíšče, n. raztrošene lonice, die Heuscheibe auf der Wiese, C.
2057. lopática, f. 1) dem. lopata; kleine Schaufel, kleiner Spaten; — der Kohlenschieber, Jan. (H.); — die Wasserradschaufel, C.; — zidarska l. = žlica, die Maurerkelle, Cig., C.; — 2) die Klinke, die Radsperre am Webestuhle, Cig., Jan.; — 3) das Schulterblatt (scapula), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.); v lopatici me boli, C.; — 4) der Flossenfuß, Z.; — die Schwimmhaut, V.-Cig.; — 5) jeziček v piščali, Ip.- Erj. (Torb.); — 6) die Nestfeder, Cig.; ptiči so še v lopaticah, Brkini- Erj. (Torb.); — 7) der feigwurzelige Hahnenfuß (ranunculus ficaria), Cig., Jan., Tuš. (R.).
2058. lǫ̑šč, m. 1) der Glanz ( z. B. des Leders), Cig.; — 2) die Glasur, Mur., Mik., Gor., SlGor.; — das Glatteis, C.; — 3) das Rausch- oder Flittergold, Guts., Jarn., Cig., Jan., Gor.; Šopek loša ( nam. lošča) bom naredila Svoj'ga šaplja svitlega, Npes.-K.; — nav. se piše in govori: loš; toda prim. lešč, lesk.
2059. lotíti se, * -ím se, vb. pf. Hand anlegen, angreifen, in Angriff nehmen; l. se dela, zum Werke schreiten, Hand ans Werk legen; angreifen: l. se močnejšega, sich über einen Stärkeren hermachen; sovražnikov se l., Dalm., Trub.; — l. se tujega blaga, fremdes Gut angreifen, Cig.; l. se denarnice, sich an der Kasse vergreifen, Cig.; befallen, ergreifen (von Zuständen): bolezen se me loti, eine Krankheit befällt mich; kuga se ga je lotila, Jsvkr.; obup se ga je lotil, Verzweiflung hat ihn ergriffen; — sich unterfangen, Cig.; loti se Bogu v pravico segati, C.; — tudi: lǫ́titi se, Mur.

   1.460 1.560 1.660 1.760 1.860 1.960 2.060 2.160 2.260 2.360  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani