še (1.701-1.800)

1701. drǫ́čiti, drǫ̑čim, vb. pf. = dregniti, BlKr.; v sršene d., Z.
1702. dȓsati, dȓsam, -šem, vb. impf. schleifen, Mur.; schleifend ziehen, C.; schaben, C.; — d. se, gleiten, glitschen, rutschen; po ledu se d.
1703. družábən, -bna, adj. die Gesellschaft betreffend, Gesellschafts-, social, Jan., nk.; razmere v družabnem in državnem življenju, Jurč.; stebri našega družabnega življenja, Str.; družabne čednosti, Cv.; — einer Gesellschaft, einem Vereine angehörig: verni družabni ( nam. družabniki), Slom.
1704. drȗže, -eta, n. 1) der Genosse, der Gefährte, Cig., Jan., Mik.; — 2) der Brautführer, C.; der Begleiter der Brautjungfer, C.; — 3) der Ehegenoss, Cig., C.; = zakonski mož ali žena, Dict.; očaki so za svoja zakonska družeta ino otroke iz srca žalovali, Trub.; ona je tvoje druže, Dalm.; Preljubo moje druže, Npes.-Vraz; zakonski so s svojimi družeti plesali, Kres; — tudi m.: Si prišel, druže pravi moj? Npes.- Vod. (Pes.); Ladin druže, Vod. (Pes.).
1705. držȃnje, n. 1) das Halten; napačno d. života, peresa (pri pisanju), ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Räumigkeit, die Capacität (eines Gefäßes), Cig. (T.); do polnega držanja napolnjen, DZ.; — 3) = dežela, država, ogr.- C.; šel je v daleko držanje, Cig.; — 4) die Haltung, die Geberden, Cig., C.; die Aufführung, das Benehmen, ogr.- C.
1706. držáti, * -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.- Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. ( Glas.); svet, sodbo d., Lašče- Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.- Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
1707. dȗbək, -bka, m. die Blütendolde an der Birke, am Haselnussstrauch, C.; ein Büschel Kirschen, Glas.; — morda nam. dobek; prim. hs. dubak, dem. dub, tudi: neka vrsta črešenj.
1708. duhǫ́vən, -vna, adj. 1) = duševen, geistig, Geistes-, Mur., Cig., Jan.; — 2) geistlich, duhovni gospodje, duhovno opravilo, duhovne vaje.
1709. dúlọ, n. der Hutkopf (= štula), Cig., Dol., BlKr.; daj mi črešenj v dulo, Z.
1710. dúša, * f. 1) die Seele; človek je iz duše in telesa; pri moji duši! bei meiner Seele! tudi: pri moji krščeni duši! Št.; na mojo dušo, LjZv.; v dušo ginjen, innig gerührt, Cig.; iz vse duše, aus dem Grunde des Herzens, Cig.; — duša moja! ljuba duša! mein Herzchen! mein Lieber, meine Liebe! živa d. ne ve, keine Seele weiß es; vsaka živa (ali: krščena) d., jedermann, Št.- C.; dobra d., eine gute Seele; poštena duša, eine ehrliche Haut; dober je, kakor duša, Notr.; duša je, er hat Gemüth, Cig. (T.); — mesto šteje 30.000 duš (= Einwohner); — 2) der Lampendocht; — 3) die eingenähte Knopfform, Cig., Tolm.- C., Dol.; — 4) die Nadel in dem Schützen der Weber und Tuchmacher, Cig., BlKr.- M.; — 5) der Dorn im Schlüsselloch, Cig.; — 6) die Federseele, h. t.- Cig. (T.); — 7) das Mark in den Früchten, Jan.; — 8) der Bügeleisenstahl, Štrek., Goriš.; — 9) krompir za saditev, kateremu so tiste dele obrezali, ki imajo klice, pokvarjen (zadušen), Dol.; — 10) babja duša = babja dušica, der Quendel, der Thymian (thymus serpyllum), Fr., vzhŠt.- C.
1711. dušák, m. 1) die Luftröhre, C.; — 2) = dušek, der Zug: na dva dušaka izpiti, jvzhŠt.
1712. dušljìv, -íva, adj. den Athem beengend, erstickend: dušljivi kašelj, der Keuchhusten, Cig.
1713. dvǫ̑rski, adj. Hof-; dvorska služba, Trub.; d. običaj, die Hofetiquette, Cig. (T.); dvorska šega, Cig.; d. zvezdar, der Hofastrolog, Zora.
1714. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
1715. edíniti, -ı̑nim, vb. impf. einig machen, einigen, vereinigen, Cig., Jan., nk.; duše se bodo edinile s telesi, Guts. (Res.).
1716. ekscelēncija, f. odlikovalen naslov, die Excellenz, Jan., nk.; — prim. vzvišenost.
1717. eksekūtor, -rja, m. izvrševavec, der Executor.
1718. eminēncija, f. odlikovalen naslov: die Eminenz, Cig., Jan.; — prim. prevzvišenost.
1719. ȇnkrat, adv. 1) einmal; še e., noch einmal; — 2) na e., auf einmal, plötzlich, (po nem.); — 3) = nekdaj, kedaj, einmal; (po nem.); tudi: enkràt.
1720. enọ́lik, adj. 1) gleich groß, Dict., Cig., Jan., Rib.- Mik., Lašče- Levst. (Zb. sp.); enolika sva si, wir zwei sind gleich groß, Cig.; enolike višave, Levst. (Močv.); — enoliko, gleich viel: kadar je enoliko glasov, bei Stimmengleichheit, DZkr.; enoliko glasov, DZ.; enoliko svetlobe, Žnid.; resničnosti imata obe enoliko v sebi, Zv.; — 2) = enakšen, Jan., Cig. (T.), C.
1721. epizōda, f. manjše postransko dejanje vpleteno v glavno (pri epičnih in dramatičnih delih), die Episode.
1722. ešče, adv. = še, ogr.- C.
1723. etakši, adj. = takšen, ogr.- Mik.
1724. etikēta, f. die Etikette: šege in navade pri ljudeh visokega stanu; — tudi: napisek na blagu, kažoč ceno, kakovost i. t. d.
1725. fálinga, f. = pogrešek, Mur., Mik.; — prim. faliti.
1726. fanātičən, -čna, adj. sanjarsko, strastno navdušen, fanatisch, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
1727. fànt, fánta, m. 1) junger Mensch, der Bursche; fantje in dekleta; — 2) der Junggeselle; on je še fant, er ist noch unverheiratet; — prim. bav. fant, Knabe, junger Mensch, iz it. fante, C., Mik. (Et.).
1728. fantè, -ę́ta, m. der Junge; kar se fante nauči, starček še stori, Ravn.
1729. fantı̑n, m. der Bursche, der Knabe, Cig., Jan., Kr.- Valj. (Rad); še mlad fantin je prišel sem, Erj. (Izb. sp.).
1730. fȃr, -rja, m. der Pfaffe ( zaničlj.); ne boji se ne farja ne cesarja, C.; (pri pisateljih 16. veka še brez zaničljivega pomena; n. pr. Mojzes in Aron sta mej njega farji, Trub.; visoki far, Krelj); — iz nem. Pfarrer.
1731. gası̑vəc, -vca, m. der Löscher: vaša moč bo pezdir in vaše delo iskra, in vkup bota zgorela, — ne bo ga gasivca, Ravn.; gasivci, die Löschmannschaft, Cig.
1732. gásniti, gȃsnem, vb. impf. allmälig erlöschen, Cig., Jan.; naše lampice gasnejo, Schönl.
1733. gibálọ, n. der Bewegungsapparat, das Triebwerk, der Motor, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ.; elektromagnetno g., Sen. (Fiz.); — gibala, die Bewegungsorgane, Cig. (T.); gíbala, Erj. (Som.); — pren. narodnostna ideja, najmočnejše gibalo in gonilo sedanjega veka, Str.
1734. gíbanje, n. die Regung, die Bewegung; pojemalno, pospeševano g., verzögerte, beschleunigte Bewegung, Sen. (Fiz.); valovito g., die Wellenbewegung, Jan.; odsevno g., die Reflexbewegung, Erj. (Som.); — narodno g., die nationale Bewegung, nk.; dušno g., die Regungen der Seele, Cig., Jap.- C.
1735. gíbati, -bam, -bljem, vb. impf. ad geniti; 1) regen, bewegen; s prstom, z roko, z nogo g., den Finger, die Hand, den Fuß bewegen; z jezikom gibati, züngeln, Cig.; — sich bewegen; dokler še gibljem, Z.; komaj je mogel gibati, Jsvkr.; — g. se, sich bewegen; most se giblje, die Brücke wankt; vse se giblje, alles ist rege; — 2) crepieren, ogr.- C.
1736. glȃjt, m. 1) der Dachbalken, die Pfette, Blc.-C., Z.; hlod, ki nosi lemeze, Z.; — 2) der Raum zwischen dem Dache und dem Dachboden der Scheune: na glajt se deva detelja in boljše seno, Lašče- Levst. (Rok.); glajti, die Emporscheuer, Cig.; — prim. glet.
1737. glasíti, -ím, vb. impf. 1) hören lassen: iznašel je, izrečene besede tako daleč glasiti, kakor daleč hoče, Vod. (Izb. sp.); ne bom molčal, temuč bom glasil, Jsvkr.; — melden: iz Rima glasijo, von Rom wird gemeldet, V.-Cig.; kakor se glasi, dem Vernehmen nach, Cig.; — verkündigen: evangelij Kristusov g., ogr.- C.; ime Kristusovo g., Jsvkr.; — 2) lauten, Cig. (T.); — 3) g. se, Laute von sich geben, sich melden: kos se že glasi; gonjači se glase, die Treiber werden laut, Cig.; po časopisih se g., sich in den Zeitungen vernehmen lassen, Levst. (Zb. sp.); — klingen, tönen; zvon se glasi; kar pravite, se lepo glasi, V.-Cig.; — lauten; pismo se tako glasi.
1738. gláva, gláve, glavę̑, f. 1) der Kopf, das Haupt (des Menschen); glavo po koncu nositi, den Kopf hoch tragen; z glavo v steno butati, mit dem Kopfe wider die Mauer rennen; ob glavo dejati koga, glavo vzeti, sneti komu, köpfen; od nog do glave, od pete do glave, vom Fuß bis zum Kopf; mrtvaška glava, der Todtenkopf; kolikor glav, toliko misli, viel Köpfe, viel Sinn; glavo si beliti s čim, sich mit etwas den Kopf zerbrechen; občina ima na glavi siromake, = na skrbi, Levst. (Nauk); skrbi si na glavo vleči, Erj. (Izb. sp.); ta človek mi je ves dan na glavi, ist mir auf dem Nacken, Cig.; na glavo komu priti, hoditi, lästig fallen, Cig., UčT., Blc.-C.; nam bo naposled še nad glavami, uns übergeordnet, Jurč.; saj ti ne gre za glavo, es handelt sich ja nicht um deinen Kopf (dein Leben); za živo glavo ne, bei Leibe nicht, Jan. (Slovn.); — dela črez glavo imeti, übermäßig viel Arbeit haben; — = oseba: moška, ženska g., ogr.- C.; — 2) der Kopf als Sitz der geistigen Thätigkeit; delo z glavo, die Geistesarbeit, Jan.; delati po svoji glavi, nach eigenem Gutdünken vorgehen; tvoja glava, tvoj svet, Met.; kaj ti je prišlo v glavo? was ist dir eingefallen? neče (ne gre) mi v glavo, es will mir nicht einleuchten; = črez glavo mi je, Jurč.; v glavo pasti = na misel priti; v glavo si vzeti, sich vornehmen, Jap.- C.; v glavo si je vtepel, dieser Gedanke hat sich in seiner Seele festgesetzt, Cig.; v glavo si gnati, besorgt sein, C.; v glavo si vbiti, dem Gedächtnis einprägen, Cig.; to mi po glavi hodi, das geht mir im Kopf herum, macht mir Sorgen, Cig.; ich habe ein Idee, Slom.- C.; to mi neče iz glave, das liegt mir noch immer im Sinn; iz glave si izbiti, sich etwas aus dem Sinn schlagen; kdor nima v glavi, mora v petah imeti, was man nicht im Kopfe hat, müssen die Füße leisten, Npreg.; — glavo komu zmesti, den Kopf verrücken, Cig. (T.); brez glave, kopflos, ohne Ueberlegung; — to je glava! ein tüchtiger Kopf! dobra glava, begabter Kopf, dobre glave biti, begabt sein; bistra glava, ein geweckter Kopf; slaba glava, beschränkter Kopf; trda glava, harter, ungelehriger Kopf, pusta, prazna glava, wüster, leerer Kopf; puhla glava, ein Flachkopf; glavo imeti za kaj, Anlage zu etwas haben; — iz glave znati, aus dem Gedächtnisse, auswendig wissen; iz glave računiti, kopfrechnen; — ima svojo glavo, svoje glave je, er ist eigensinnig; — 3) der Thierkopf; konjska, pasja glava; dvajset glav (živine) v hlevu imeti, zwanzig Stück Vieh; sto glav ovac, Z.; nima ne glave ne repa, es hat weder Kopf noch Fuß; kamor glava, tjekaj tudi rep, der Zuwachs folgt der Hauptsache, Npreg.- Cig.; — 4) etwas Kopfähnliches: skalna glava, die Felsenkuppe, Cig. (T.); glave visokih gora; drevesna g., die Baumkrone, Cig.; zelnata glava, der Krautkopf; salata, zelje gre v glave, glave dela, (häuptelt, kopft); zobna g., die Zahnkrone, Cig.; glava požiralnika ali ječnika, der Schlundkopf, Cig. (T.); — glava, die Radnabe, C., pri Gorici- Erj. (Torb.); — der Hutgupf, Rez.- C.; — der Nagelkopf, Cig.; — der Hammerkopf, Cig.; — der Ballen am Fausthobel, Cig.; — der Samenkopf, Cig.; — g. prediva = dve povesmi vkup, Kras; — glava cukra, ein Hut Zucker, Cig., DZ.; — das Capitäl, der Säulenkopf, Cig. (T.), DZ., Zora; — die Zwiebel: dve glavi česna, čebule, C.; — der oberste Theil eines Dinges, die Kopfseite: die Haube der Glocke, Cig.; — g. sklada, das Schichtende ( mont.), Cig. (T.); — 5) = poglavje, das Hauptstück, das Capitel, Cig., Jan., nk.; — 6) das Oberhaupt, das Haupt, die vornehmste Person; — 7) Meduzina g., das Medusenhaupt (euryale caput Medusae), Erj. (Z.); — 8) pasja g., das Löwenmaul, der Dorant (antirrhinum orontium), Z.; — petelinova g., die Esparsette (onobrychis sativa), C., Z.; — kačja g., die Sommerwurz (orobanche maior), Ipavska dol.- Erj. (Torb.); — Adamova g., die Alraunwurz (mandragora), (iz rus.), Jan., Glas.
1739. glávica, f. 1) dem. glava, das Köpfchen; dobro glavico imeti, treffliche Anlagen haben; — 2) glavíca, der Krautkopf; der Salatkopf; das Blütenköpfchen ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (B.); die Samenkapsel, Cig., Jan., Šol., Cig. (T.), Tuš. (B.); lanena g., lan je v glavice šel; der Knoblauchkopf, C.; koruzna g., der Maiskolben, Kras- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Kopf ( z. B. eines Nagels); — der Knauf; — 4) die Eichel ( anat.), Cig.
1740. glę́dati, I. glę̑dam, imprt. glę̑daj, glę̑j, vb. impf. 1) schauen: z očmi gledamo; glej! schau! sieh da! glej, glej! ei, ei! glej ga, norca! da seht mir den Narren an! in glej, zgodilo se je, und sieh da, es geschah, Cig.; glej ljubezni! das heißt Liebe! Cig.; — die Augen offen halten: zajec gleda, kadar spi; — ansehen; g. koga, kaj; tudi z gen.: gleda svojih dveh hčeri, Npes.- Mik.; kaj gledaš trohe v oku (očesu) tvojega brata? Krelj; vesel je gleda, Levst. (Zb. sp.); poprek, po strani, od strani, pisano koga g., jemanden scheel ansehen, Cig.; osinasto, hudo, izpod čela koga g., zornig ansehen, Cig.; gledata se, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; pisano, grdo se gledata, sie sind mit einander gespannt; če se bova lepo gledala, wenn wir uns vertragen werden, Jurč.; g. kam, den Blick irgendwohin gerichtet haben; v tla g, den Blick auf den Boden heften; — krivo g., schielen, Cig.; strmo g., starr blicken; prijazno g., ein freundliches Gesicht machen: grdo g., eine unfreundliche, finstere Miene machen; debelo g., große Augen machen; — gleda, kakor tele nova vrata (novih vrat), wie die Kuh das neue Thor, Cig.; gleda, kakor zaboden vol, kakor riba na suhem, gleda, da bi oči izkapale, er sperrt die Augen auf, sieht verdutzt darein, Cig.; g. kakor hudo vreme, finster blicken, Cig.; — v zrcalu se g., sich im Spiegel besehen; — g. za kom, jemandem nachschauen; vse je za njimi gledalo; — g. na koga (kaj), seine Blicke auf jemanden (etwas) richten; vse je nanj gledalo; — 2) hervorblicken, hervorragen; prst mu iz črevlja gleda; — potepuh iz njega gleda, man sieht ihm den Vagabunden an, Cig.; ves oče iz njega gleda, er sieht dem Vater ganz gleich, Cig.; — 3) Rücksicht nehmen; na ljudi g.; po ljudeh g., parteiisch sein, Cig.; na to se ne gleda, das kommt nicht in Betracht; na kaka dva goldinarja ne bom gledal, auf ein Paar Gulden soll es mir nicht ankommen; na svoj dobiček g., sein Interesse, seinen Vortheil im Auge haben; — Acht geben; na otroke g.; na obleko g., die Kleider schonen; nič ne gleda na se, er hält nichts auf sich, er vernachlässigt sich; na svojo službo g., seines Amtes walten, Cig.; g. svojega opravila, Dalm.; — zusehen, trachten; le glej, da boš o pravem času prišel; vedno gleda, kako bi koga oškodoval; naj občina gleda napraviti detinji vrt, Levst. (Nauk); g. po čem, nach etwas trachten, Cig.; g. po svojem dobičku, Ravn.; = g. si za kaj, C.; — sich mit etwas beschäftigen, abgeben: samo otroka, njivo gleda, C.; — II. gledím, ( imprt. glę́di) = gledam, Mur., Mik., vzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); Se k robu primakne, V globino gledi, Zora; — odtod: gledę́, mit Rücksicht auf, hinsichtlich: glede na to, in Anbetracht dessen, ne glede na troške, ohne Rücksicht auf die Auslagen, Cig., Jan., nk.; — praep. c. gen. hinsichtlich, nk.; glede pašnikov, Jan. (Slovn.), Mik.; — gledę́če, -ega, die Pupille, Fr.- C.; (tudi: gledeče, gen. -ča, gledečje, gen. -čja, Ščav.- C., Mursko polje); — glę́dešče, vzhŠt.
1741. glísti, f. pl. die am Ofen angebrachten Leisten oder Stangen, um darauf Wäsche u. dgl. zu trocknen, C.; leseni drogovi v kmetski hiši pod stropom od prečnjaka do stene, da se nanje kaj obesi ali povprek položi, Lašče- Erj. (Torb.); oder nad ognjiščem, kjer se navadno drva suše, Krn- Erj. (Torb.); vzame brezovko z glisti, Vrt.; obleka je visela na glistih, Zv.
1742. glíva, f. 1) der Pilz (fungus); — pos. mehka goba platničasta, rastoča posebno jeseni po starih bukovih še stoječih ali podrtih kladah; dobra jed, Lašče- Erj. (Torb.); der Stockschwamm (tuber cibarium), Poh.- C.; črstev ko gliva, ves živ ko gliva, Slom.; — 2) gliva na vratu, eine Halskrankheit, = kuščarji, C.; — tudi: weicher Halskropf, Cig., Hal.- C.
1743. globòk, -óka, adj. tief; globoka jama; globoko morje; — globoko zamisliti se, sich in Gedanken vertiefen, Cig. (T.); globoko spoštovanje, tiefe Ehrfurcht, Cig. (T.); — ( compar. globočji, globokejši, Mik., Levst. [Sl. Spr.]; globši, globəljši, ogr.- C.; globlji: globlje se prikloniti, Trub. [Post.]; globoče, tiefer, Levst. [Močv.]; globoko se prikloni in še globoče vzdihne, LjZv.).
1744. glǫ̑ta, f. 1) das Unkraut, Mur., Cig., Jan., Gor., Tolm.- Erj. (Torb.); der Ausschuss im Getreide: pri rešetanju glota skozi rešeto pada, Gor.; — 2) die Zwenke (brachypodium), Medv. (Rok.); — tudi: der Lolch (lolium), Medv. (Rok.); — 3) (po stsl.) der Pöbel, das Gesindel, Cig., Šol., Nov.
1745. glušáti, -ím, vb. impf. hallen, tönen: glas v ušesa gluši, pesme so milo glušale, ogr.- C.
1746. glušíti, -ím, vb. impf. taub machen, betäuben, Mur.; glušeče ploskanje, Cig. (T.), Zv.; — g. koga, einem die Ohren voll schreien oder reden, durch Bitten u. dgl. belästigen, behelligen, Cig., Kr.; tega ne morem dalje trpeti, da me le-ta vdova tako gluši, Trub. (Post.); kaj bom kralja glušil? Jap. (Sv. p.); g. gospodo, die Behörde behelligen, zato te ne bom glušil, deshalb werde ich dich nicht behelligen, Svet. (Rok.); — g. se, die Ohren verschließen, nicht anhören wollen: ali se jim bomo še vedno glušili, ki žele z nami pobratiti se, Vrtov. (Vin.).
1747. gnáti, žénem, vb. impf. 1) treiben; živino na pašo, na vodo g.; pred oblastvo koga g., vor die Behörde bringen, einführen; g. zver, das Wild verfolgen, Cig.; voda kolo žene; les po vodi g., flößen, Cig.; morje valove žene, das Meer treibt Wellen; — g. koga na prisego, jemandem den Eid auftragen, Cig.; vojsko, pravdo g., führen, Ip., GBrda; pravdo dalje g., den Process fortsetzen, Cig.; predaleč, črez nemoč g., es zu weit treiben, Cig.; g. si kaj k srcu, sich etwas zu Herzen nehmen, Cig., C.; kralj si tega k srcu ne ženi, Dalm.; — drängen: žene me, es drängt mich, Mik.; ich habe das Abweichen, Jan., jvzhŠt.; na močo (vodo) g., den Harn treiben, Cig.; nekaj me je gnalo, ich fühlte mich angetrieben; častilakomnost ga žene, der Ehrgeiz spornt ihn an, Cig.; upniki me ženejo, fordern mich, C.; kašelj me žene, plagt mich, C., Cv.; — 2) treiben, hervorsprießen lassen: g. popke, Knospen treiben, korenine g., wurzeln; v stebla gnati, sich bestauden, Cig.; stena žene, die Wand richtet sich auf ( mont.), Cig.; — 3) hervorbrechen machen: iskre g., Funken aussprühen, Cig.; — erheben: šum g., Gor.; petje g., laut singen, Burg.; veselje g., frohlocken, Burg.; otroci so glas vmes gnali, die Kinder schrien dazwischen, Ravn.; svojo g., bei seiner Ansicht bleiben, Cig.; — 4) g. se, jagen: g. se za kom, jemandem nachjagen, ihn verfolgen; g. se, sich anstrengen, sich bemühen; delavci so se gnali hitro delati, SlGor.; preveč se žene, jvzhŠt.; g. se za čim, nach etwas streben, trachten, Cig.; veliko srce vselej k velikim in visokim rečem se žene, Kast. (N. c.); g. se za koga, sich jemandes annehmen, Svet. (Rok.); g. se za kaj, sich um etwas interessieren, Cig.; sich für etwas ereifern, C.; — g. se v jok, nicht zu weinen aufhören können, Polj.; (pomni: praes. renem, Notr.- Mik. (V. Gr. III. 173.)).
1748. gnọ̑j, gnojȃ, m. 1) der Mist, der Dünger; goveji, konjski g.; zmesni g., Jan., mešani g., Z., der Compostdünger; (= mešanec, Cig.); g. kidati, ausmisten; brez gnoja ni prosa, Npreg.- Valj. (Rad); — 2) der Eiter; g. se dela v rani, die Wunde eitert; g. v očeh, die Augenbutter, g. v ušesih, das Ohrenschmalz, SlGor.- C.
1749. gobezdáti, -ȃm, vb. impf. thöricht schwätzen, die Zunge wetzen, Jan., C., Zora, Dol.; nekaj je gobezdal in vpil nad menoj, Andr.; Bedak je še vselej prost gobezdal, Levst. (Zb. sp.); — trotzig reden, protzmaulen, Jan., C.
1750. gǫ̑dlja, f. 1) die aus der übrigbleibenden Wurstfülle bereitete Suppe, die Wurstbrühe; — die Wurstfülle, Mur., Cig., C.; — 2) der Pantsch, Cig.; — das flüssige Schweinefutter, vzhŠt.- C.; — der noch trübe Wein, C.; vino še ni čisto, je še godlja, jvzhŠt.
1751. godovnọ̀, gen. -nà, n. das Fest: nove maše veselo godovno, Slom.; — das Namensfest, C., jvzhŠt., kajk.- Valj. (Rad); za g. komu kaj dati, C.; — das Namenstagsgeschenk, Mur.; godǫ́vno obhajati, BlKr.; — (tudi: das Geburtsfest, C.); — pomni: ob godovnem, C.; — prim. godoven.
1752. gȏłəc, -łca, m. 1) bartloser Junge, C., Z.; — 2) noch unbefiederter Vogel, Z.; — ptica, ki se goli in zato ne more leteti, Cerknica- Erj. (Torb.); — 3) die Korn- oder Schalfrucht, Jarn., Cig. (T.); žitni plod ali g., Tuš. (R.); — 4) wenig bewaldeter, kahler Berg, der Schneeberg, Cig., Jan., C.; v naše golce se malo novega zve, Polj.; — 5) na golec obrušen, glatt abgeschliffen, Nov.- C.
1753. 1. golę̑n, adj. 1) glatt (o zrnju): goleno zrno, t. j. pšenično, rženo (ne: ječmenovo, ovseno), g. kruh, iz pšenice in rži, brez primesi ječmena ali ovsa, C., Z.
1754. 1. golíca, f. 1) das Mädchen, Kast.- C.; — 2) eine kahle Erdfläche, Cig., Jan., C.; golica je gola strmina, kjer so gozd posekali, Notr.- SlN.; — 3) das Blankett, Levst. (Nauk), DZ.; — 4) ein laub- und astloser Stecken oder junger Baum, Z., C.; — 5) der Typhus ("bolezen, izza katere se človek ogoli, rekše: izgubi lase"), Nem. Rovt- Erj. (Torb.); — 6) der grannenlose Weizen (triticum hibernum); — 7) neka breskva, kajk.- Valj. (Rad).
1755. goloròk, -rǫ́ka, adj. mit bloßen, entblößten Händen; ne sedi tu tako golorok, kašelj boš dobil, Zv.; — mit unbewehrten Händen, Mur., Cig., C.
1756. gomúljiti, -ȗljim, vb. impf. 1) häufen, Z.; — 2) g. se, aufgehen: kvašeno testo se gomulji, Z.; — prim. gomiliti.
1757. górək, -rka, adj. 1) warm; na gorkem biti, in der Wärme sich befinden; gorke jedi, warme Speisen, gorke vode = toplice, C.; — še sem ves g., erhitzt, Jan.; gorko komu pritisniti, jemandem eine derbe Ohrfeige geben, Cig.; gorke solze točiti, Cig.; — pri gorkem dejanju prijeti, auf frischer That betreten, DZ.; — 2) biti komu g., jemandem gram sein, grollen, Cig., Jan., Kr.; g. nad kom, über jemanden aufgebracht, C.; — gorka me zgrabi, ich werde aufgebracht, C.; — 3) = grenek, Mur., Jan., Kast.- C., Mik.
1758. gorjáča, f. der Knotenstock, knorriger Stock; g. šestogrča, C.; — prim. garjača, grjača.
1759. gorjȃva, f. das Brennen: za gorjavo je šel drv iskat, BlKr.
1760. gǫ̑rši, adj. compar. 1) ärger, vzhŠt.- C.; še gorši je naslednik, Navr. (Let.); — 2) stattlicher, schöner, hübscher; dekle je zalo, ali sestra je še gorša, Gor.; bil je izmed vseh najgorši, Savinska dol.- DSv.; gorša dekleta, Npes.- Vod. (Pes.); Prvi ljubček je bil gorši, Npes.-Schein.; imel je ženo, goršo kakor drugi plemenitaši, LjZv.; besser, Štrek., DSv.; gorše je biti pobožen, pa ubožen, kakor hudoben pa premožen, DSv.
1761. gospodı̑čnica, f. 1) dem. gospodična; ein kleines Fräulein; — 2) neka hruška, Cig., C., Z.; — 3) der Klatschmohn (papaver rhoeas), Solkan pri Gorici- Erj. (Torb.); dokler je cvet še v popku, ugibljejo otroci, ali je gospod (bel), ali gospa (rdeč), Bilje- Erj. (Torb.); — die Judenkirsche (physalis Alkekengi), Dict., C.
1762. gospodínja, f. die Herrin, die zu befehlen hat; die Hausfrau; gospodar je šel z doma, gospodinja pa je doma; die Wirtin; dobra g., eine gute Wirtin; — die Haushälterin; biti pri kom za gospodinjo; die Dienstfrau; imeti dobro gospodinjo; — die Quartierfrau, die Kostfrau.
1763. gospóski, adj. Herren-; gosposka zbornica, das Herrenhaus, nk.; den Herrenleuten gehörig, sie betreffend, ihnen entsprechend; gosposke šege, po gosposko živeti, oblačiti se.
1764. gospǫ̑stvọ, n. 1) die Gebieterschaft, die Herrschaft, Cig., Jan., nk.; — der Bereich der Herrschaft: po vsem njegovem gospostvu, Dalm.; — 2) der Herrenstand, Jan.; Vsi stani na svetu Potrebni so nam, Posebno pa kmetstvo, gospostvo z maštvam ( nam. -om), Npes.-K.; — 3) Vaše g.! Eure Herrlichkeit! Cig.; — tudi gospostvò, Valj. (Rad).
1765. gostolẹ́ti, -ím, vb. impf. zwitschern, schmettern, trillern (o ptičjem petju), Cig., Jan., Mik.; — pren. gostolela mu je svoje besede na uho, Let.; meni ni nikogar treba, da bi mi gostolel na ušesa, Jurč.; — geschwind reden, Cig.
1766. 2. gǫ́šča, f. 1) das Dickicht, dichtes Gebüsch, dichter Wald; šel je v brezovo goščo trto rezat, Jurč.; — 2) gosta tekočina: der Bodensatz einer Flüssigkeit, Mur., Cig., Jan.; — die Maische, Gor.; — die Biestmilch, Rez.- C.
1767. gotòv, -ǫ́va, adj. 1) fertig: suknja je gotova; — slive so gotove (reif), C.; (po nem.) gotov sem, ich bin fertig; — bereit: g. k odhodu, reisefertig, Cig., Jan.; g. umreti, C.; g. na smrt, ogr.- C.; — 2) bar: g. denar, bares Geld; — 3) sicher, bestimmt, fix: toliko ima gotovega, gotove plače, nekaj si pa še lahko prisluži; — gotovi čas, die bestimmte Zeit; — ausgemacht, unzweifelhaft, sicher; to je gotovo; gotova resnica; gotova laž; za gotovo vedeti, bestimmt wissen; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; dolga bolezen, gotova smrt; toliko je gotovo, so viel steht fest; na gotovo postaviti dogodek, den Thatbestand constatieren, DZ.; gotovo pridi! komm gewiss! gotovo si me hotel prekaniti, gewiss wolltest du mich überlisten.
1768. gǫ́zniti, gǫ̑znem, vb. pf. kosten: še goznila ni juhe, C.
1769. grábiti, grȃbim, vb. impf. 1) raffen; ponudil sem mu črešenj, on pa jih je začel kar g.; — vodo g. = zajemati, Rez.- C.; pot g. pod se, laufen: konji skokoma grabijo pod se znano pot, Erj. (Izb. sp.); zu ergreifen suchen; koga za roko g., jemands Hand zu ergreifen suchen, Z.; — jeza me grabi, der Zorn ergreift mich; — habgierig zusammenraffen, g. denar; čedalje več k sebi grabijo, Trub.; — rauben, plündern, Cig., Jan.; kradli so jim in grabili, Slovan; — 2) harken, rechen; listje, seno g.
1770. gradáša, f. der Wollenkamm, die Hechel, Z., C., Notr.; nav. pl. gradaše, Gor., Dol., Notr.; (gredaše) Cig., Jan., C., DZ.
1771. gradášice, f. pl. dem. gradaše, (gred-) Cig.
1772. grafīt, m. neka rudnina, s katero se lahko piše, der Graphit, Cig. (T.).
1773. gràh, gráha, m. die Erbse (pisum sativum); die Fisole, vzhŠt., ogr.- C., BlKr.; die Fisole, die Erbse, Staro Sedlo- Erj. (Torb.); grah je boljše vrste fižol, Polj.; — peški g., die Bodenfisole, ogr.- C.; — divji g., eine Art Platterbse (lathyrus silvester), Josch.
1774. gráhor, -ra, m. die Wicke (vicia), Cig., SlGor.- C., Mik.; grahor ali grašica v žitu, Dict.; — pomladanski g., die Frühlingswalderbse (orobus vernus), Tuš. (R.); — dišeči, španski g., spanische Wicke (lathyrus odoratus), Cv.
1775. grahovína, f. 1) das Erbsenstroh; — 2) = graševina, Cig.
1776. grámzelišče, n. die Preiselbeere (vaccinium vitis idaea), ("gramzelše"), Gor.- Levst. (Zb. sp.); — prim. kor.-nem. grante, die Preiselbeere.
1777. gŕbica, f. dem. grba; pri najpopolnejši gladkosti ostanejo še neznatne grbice, Žnid.
1778. gríntav, adj. grindig, räudig, BlKr.; milostljiva mati grintavo deco češe, Npreg.- Jan. (Slovn.).
1779. grmẹ́ti, -ím, vb. impf. donnern; grmi, es donnert; častiti Bog grmi, Dalm.; topovi grme, die Kanonen donnern, Cig.; Slap drugo jutro mu grmi v ušesa, Preš.
1780. groščə̀k, -čkà, (-čəkà), m. dem. grošek.
1781. 2. grozíti, -ím, vb. impf. 1) furchtbar machen, brada ga grozi, Gor.- Mik.; — 2) g. komu, Cig., Jan.; nav. g. se komu, jemandem drohen; grozi se, stori pa nič; — 3) g. koga, jemanden schrecken, ZgD.- M., Mik.; — g. se, schaudern, sich entsetzen, Cig., Jan., C.; — 4) grozi me, es schaudert mich, Cig., Jan.; — ich habe keine Lust, ich habe Ekel, Slom.- C., Št.; grozi me po zimi v cerkev hoditi, vzhŠt.; grozi me posta, ich habe keine Lust zu fasten, C.; — 5) grozi se mi, es schaudert mich, Jan.; es fällt mir lästig, beschwerlich: grozi se mi delati, iz hiše iti, Fr.- C.
1782. grȗšč, m. der Schotter, Ip.- Erj. (Torb.); — der Gebirgsschutt, Erj. (Min.); še več grušča, nego Sava sama, prinašajo njeni mnogi pritoki, Erj. (Izb. sp.); — pravilno morda: grušič, prim. gruh.
1783. 1. gȗgla, f. = šeškanje, prežanje pri pojedinah: na guglo hoditi, Blc.-C.; — prim. guglati.
1784. gugláš, m. = šeškač, prežavec (gȗglaš), Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. guglati.
1785. gȗglati, -am, vb. impf. = šeškati, prežati pri kaki pojedini, Cig., Blc.-C.; (gugljati) Rihenberk- Erj. (Torb.); — prim. nem. (vorarlberško): gügla = gucken, C.
1786. gúna, f. freier Platz im Dorf, wo zwei Wege sich kreuzen, Štrek.; — "svet za hišo ali okolo hiše", Krn- Erj. (Torb.); — pogl. gumno.
1787. gúnọ, * n. kmetske hiše dvorišče, Kras, Goriš.; pogl. gumno.
1788. gutapȇrča, f. neki posušen drevesni sok, die Guttapercha, Cig. (T.), DZ., nk.
1789. heksaēdər, -dra, m. šesterec, kocka, das Hexaeder.
1790. heksāmetər, -tra, m. šesterostopen verz, šestomer, der Hexameter.
1791. hę̑mbər, interj. = šember: hember te! Jurč.
1792. hę̑mbraj, interj. = šembraj, Gor., Dol.
1793. hę̑mbran, adj. = šembran, Gor., Nov.
1794. hę̑ncan, adj. = šentan, vermaledeit, Nov.; hencano ga je dal! er hat es ihn gehörig fühlen lassen, Z.
1795. hènt, interj. Teufel! hent! saj so tudi drugi še bolj poredni! Jurč.; — prim. šent.
1796. herbārij, m. zbirka posušenih rastlin, das Herbarium, Cig. (T.).
1797. 1. hı̑p, m. der Augenblick; v enem hipu, Trub.- C.; vsak hip, vsako uro, vsak dan, Kast.; ta hip, auf der Stelle, Cig.; na hip, plötzlich, nk.; na hipe, zuweilen: na hipe je ves bedast, vzhŠt.- C.; hip na hip, Schlag auf Schlag, schnell, Ip.- M.; vsi hipi niso enaki, Zeit und Weil' sind ungleich, Npreg.- C.; — der Zeitpunkt: kterega hipa? wann? ne vem, katerega hipa bom prišel, vzhŠt.
1798. híša, f. 1) das Haus; na hiši, auf dem Dachboden, C., ogr.- C.; h. božja, Gospodova, das Gotteshaus; rojstna h., das Geburtshaus; mestna h., das Stadthaus, das Rathhaus, C., nk.; na hiše dati berača = določiti mu hiše, kjer sme po nekoliko časa ostajati, Gor.; — 2) das Zimmer, die Wohnstube des Bauernhauses; — gostna hiša, das Gastzimmer, C.; — 3) das Gehäuse ( zool.), Cig. (T.); polževa hiša, das Schneckengehäuse.
1799. híšiti, hı̑šim, vb. impf. = hiševati, Trub.
1800. hiževáti, -ȗjem, vb. impf. = hiševati, Hal.- C.

   1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani