Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

še (160-259)

  1. šesterostrȃnski, adj. sechsseitig, Jan. (H.).
  2. šesterostròk, -strǫ́ka, adj. sechsfach, Cig.
  3. šesterostrùn, -strúna, adj. sechssaitig, Cig.
  4. šesterovẹ́jən, -jna, adj. sechsästig, Cig.
  5. šesterovlȃdje, n. die Sechsherrschaft, Cig.
  6. šesterozlǫ́žən, -žna, adj. sechssilbig, Cig., Jan.
  7. šesterozòb, -zǫ́ba, adj. sechszähnig, Cig., Jan.
  8. šestfúntən, -tna, adj. sechspfündig, Cig., Jan.
  9. šę́sti, num. der sechste.
  10. šestíca, f. 1) die Sechs, der Sechser; — 2) der Sechser, das Sechskreuzerstück.
  11. šę́stič, adv. sechstens, zum sechstenmal.
  12. šestı̑lar, -rja, m. (kovač) š., der Zirkelschmied, Cig., Jan.
  13. šestíłən, -łna, adj. Zirkel-, Jan. (H.).
  14. šestílọ, n. 1) = orodje, s katerim sodarji šesti del krožnega oboda določujejo, Mur.; der Zirkel, vzhŠt.- Mur., Kr., Št.- Cig., Jan., Cel. (Geom.), BlKr., Ist.; sabljasto š., der Bauchzirkel, Cig. (T.); — 2) psovka: der Narr, C.; — prim. šestar.
  15. šestína, f. das Sechstel, Cig., Jan., M.
  16. šestı̑nka, f. das Sechstel, Cig., Jan., nk.
  17. šestíti, -ím, vb. impf. s šestilom šesti del krožnega oboda odmerjati, zirkeln, Mur., Jan.; — prim. it. sestare, zirkeln.
  18. šę̑stka, f. 1) die Sechs, der Sechser, Mur., Jan.; — 2) ein sechszähliges Kleeblatt, Mur.
  19. šę̑stkati, -am, vb. impf. 1) = šestiti, Mur., vzhŠt.; — 2) zu sechs Schlägen dreschen, M., C.; zu sechs Schlägen hämmern, M.
  20. šę̑stkrat, adv. sechsmal.
  21. šę̑stkratən, -tna, adj. sechsmalig.
  22. šestlẹ́tən, -tna, adj. sechsjährig.
  23. šestlǫ̑tən, -tna, adj. sechslöthig, Jan.
  24. šestmẹ̑sečən, -čna, adj. sechsmonatlich, semestral.
  25. šestnájst, num. sechzehn.
  26. šestnajstę̑r, num. sechzehnerlei; — prim. četver.
  27. šestnajstę̑rən, -rna, adj. sechzehnfach.
  28. šestnajstę̑rka, f. das Sechzehntelformat, das Sedezformat, Cig., Jan., Cig. (T.).
  29. šestnajstę̑rnat, adj. sechzehnfach.
  30. šestnájsti, num. der sechzehnte.
  31. šestnajstíca, f. die Sechzehn, Cig., Jan.
  32. šestnájstič, adv. sechzehntens, zum sechzehntenmal.
  33. šestnajstína, f. das Sechzehntel, Cig., Jan.
  34. šestnajstı̑nka, f. das Sechzehntel, Cig., nk.
  35. šestnájstka, f. die Sechzehn, der Sechzehner, Cig., Jan., nk.
  36. šestnájstkrat, adv. sechzehnmal.
  37. šestnajstogùb, -gúba, adj. sechzehnfach, Cig.
  38. šestnájščica, f. die Sechzehn, Jan. (H.).
  39. šę̑stnica, f. die Sext im Brevier, C.
  40. šestodstǫ́tən, -tna, adj. sechsprocentig, DZ.
  41. šestoglàv, -gláva, adj. sechsköpfig, Cig.
  42. šestogùb, -gúba, adj. sechsfältig, sechsfach, Jan.
  43. šestogubánəc, -nca, m. = šestogubec, BlKr.
  44. šestogȗbəc, -bca, m. der Blättermagen der Wiederkäuer, der Psalter, C., Lašče- Erj. (Torb.); turji š., Levst. (Zb. sp.).
  45. šestomèr, -mę́ra, m. der Hexameter, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.
  46. šestomę́rən, -rna, adj. hexametrisch, Cig., Jan.
  47. šestonedẹ̑ljkinja, f. die Wöchnerin, Mur., Danj.- Mik.
  48. šestonòg, -nǫ́ga, adj. sechsfüßig, Jan. (H.).
  49. šestonǫ̑žəc, -žca, m. ein sechsfüßiges Thier, der Sechsfuß, Cig.
  50. šestonǫ́žən, -žna, adj. = šestonog, Cig.
  51. šestopèr, -pę́ra, m. bat šestoper = šestopernica, Mik.
  52. šestopę́rən, -rna, adj. sechsstrahlig, Erj. (Min.).
  53. šestopę̑rnica, f. 1) die Keule, der Streitkolben, Meg., Dict., Mur., Guts.- Cig., Jan., Hip. (Orb.); — 2) = netopir, Frey. (F.).
  54. šestoplòsk, -plǫ́ska, adj. sechsflächig, C.
  55. šestoròb, -rǫ́ba, adj. sechskantig: šestorobe hišice čebelnih matic, Levst. (Beč.).
  56. šestoròk, -rǫ́ka, adj. sechsarmig, Cig.
  57. šestošọ̑ləc, -lca, m. ein Schüler der sechsten Classe, der Sextaner, nk.
  58. šestovílast, adj. lümmelhaft, Z.; albern, Dict.; thöricht, C.
  59. šestovı̑łəc, -łca, m. der Lümmel, Z.; = teleban, C.
  60. šestovíliti, -ı̑lim, vb. impf. wanken, wackelnd oder wankend einhergehen, Dict., C.; übhpt. ungeschickt einhergehen, LjZv.
  61. šestovílọ, n. 1) = šestilo, der Zirkel, Z., Hip. (Orb.); — 2) der Dumme, C.
  62. šestovȓstnik, m. die sechszeilige Gerste, Cig., Štrek., Notr.
  63. šę̑stred, num. = šestdeset, Kor.- Mur., Cig., Jan., Guts. (Res.); ("šestredo", Rez.- M.).
  64. šę̑ststọ, num. = šest sto, sechshundert; (šeststotni, -ter, -teren, -krat itd., prim. stotni, stoter itd.).
  65. šeststọlẹ́tən, -tna, adj. sechshundertjährig.
  66. šeststotína, f. das Sechshundertstel, Cig.
  67. šeststotı̑nka, f. das Sechshundertstel, nk.
  68. šesttisǫ́č, num. = šest tisoč, nk.
  69. šesttisǫ́čni, num. der sechstausendste, Cig., Jan.
  70. šešȃrək, -rka, m. = češarek, Z.
  71. šę̑ška, f. 1) ein Schlag mit der Hand oder Ruthe, Kr.- Valj. (Rad); šeško dobiti, Ravn. (Abc.); — 2) ein Gegenstand, mit dem man schlägt, Z.; ein breites Brett zum Schlagen, Cig.
  72. šę̑škalica, f. = prezalica, Polj.
  73. šę̑škanje, n. 1) das Schlagen, Züchtigen mit der Ruthe, Cig.; — 2) = das Schmarotzen ( z. B. bei Hochzeiten), Cig., Idrija, Prim.
  74. šę̑škar, -rja, m. 1) = človek, kateri rad šeška, tepe, Cig.; — 2) = prežavec pri kaki pojedini, pos. pri svatovščini, Cig., Polj., Notr., Prim.
  75. šę̑škarica, f. 1) ženska, katera rada šeška, tepe, Mur., Jarn., Cig.; — 2) = prežavka pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Goriš.- Erj. (Torb.).
  76. šę̑škarski, adj. schmarotzerisch, Cig.
  77. šę̑škati, -am, vb. impf. 1) mit einer Peitsche o. Ruthe schlagen, züchtigen, Mur., Cig., Jan., Lašče- Erj. (Torb.); — luna ga šeška, er ist tiefsinnig, melancholisch, Mur., Met.- Cig.; — durchhecheln ( fig.): v zabavljicah š. žene, Glas.; — 2) = prežati pri kaki pojedini ( pos. pri svatovščini), Cig., Polj., Notr., Goriš.- Erj. (Torb.).
  78. šę̑šla, f. = korec, s katerim se zajemlje vino ali voda, ali tudi voda polje iz čolna, eine Art Schöpfgefäß, die Schöpfschaufel (iz it. sessola), Kras, Ip.- Erj. (Torb.).
  79. šəšljáti, -ȃm, vb. impf. = tiho govoriti, šepetati, flüstern, zischeln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — prim. šušljati.
  80. šéšmer, -rja, m. dürre Reiser, BlKr.; — prim. sušmad.
  81. šə̀šnja, f. die Hudlerin, Cig.; — prim. šešnjati 2).
  82. šəšnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) zischeln, V.-Cig.; — durch die Nase reden, Z.; — 2) hudeln, Cig.; — pogl. šušnjati.
  83. šəšúriti se, -ȗrim se, vb. impf. = šušuriti se, sich sträuben (von Haar, Federn), C.; — = šopiriti se, C.
  84. šeták, adj. = tak, zapŠt.- C.
  85. šetalíšče, n. der Spazierplatz, Jan., nk.; tudi: šetálišče, Valj. (Rad).
  86. šę́tanje, n. das Spazieren, Cig., M., ogr., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  87. šę́tati se, -tam, -čem se, vb. impf. spazieren, luftwandeln, Mur., Dol.- Cig., Jan., C., Mik., ogr., kajk., BlKr., nk.; Kraljič se po kamri šeta, Npes.-K.; kokot se šeta po dvoru, ogr.- Valj. (Rad); Po stezi se šeče bela žena, Npes.-Vraz; (= šetati, Mur., Cig., Jan.).
  88. šę́tavəc, -vca, m. der Spaziergänger, Cig., Jan.
  89. šę́tavka, f. die Spaziergängerin, Cig., Jan.
  90. šèti, pron. = ta, zapŠt.
  91. šę̑tnja, f. der Spaziergang, Z., nk.
  92. šetọ́lik, adj. = tolik, zapŠt.
  93. šetováti, -ȗjem, vb. impf. eilen, sich beeilen, ogr.- Mik.; š. za kom, C.; žeden jelen šetuje k vretini, ogr.- Valj. (Rad); — sich bemühen, sich angelegen sein lassen, ogr.- C.; deco srečno i blaženo učiniti šetujejo, ogr.- Valj. (Rad).
  94. šetrȃj, m. = šatraj, Cig., Jan., Tuš. (R.).
  95. šetrȃjka, f. = šatrajka, šatraj, C.
  96. šə̀v, švà, m. die Naht; suknja je bila brez šva, Trub., Dalm., Schönl.; (redkeje: šèv, šéva, Valj. [Rad]; po ševu, jvzhŠt.).
  97. šę́va, f. die Schräge, Mik.; po ševi, schräge, schief, jvzhŠt.; — ( prim. našev [ nam. na ševo], schräge, Jan.; po ševem [ nam. po ševi], C.).
  98. ševę́dər, -dra, m. = šveder, Mik.
  99. ševeljáti, -ȃm, vb. impf. krauen, krabbeln ( z. B. am Kopfe), "ševljáti" Podkrnci- Erj. (Torb.).
  100. šę́ver, m. človek s skrivljenimi nogami, BlKr.

   1 60 160 260 360 460 560 660 760 860  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA