Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

še (1.401-1.500)

  1. všegarica, f., Cig., pogl. babica (die Hebamme).
  2. všèn, -ę́na, m. = všeno, pšeno, der Rohtlauf, Cig., Ravn.- M., Dol.- Levst. (Rok.).
  3. všeníca, f., nam. pšenica, Dol.
  4. všę̑nki, m. pl., nam. pšenki, die Finnen, C.
  5. všénọ, n. = pšeno, Dol.- Levst. (Rok.).
  6. všę́pniti se, -šę̑pnem se, vb. pf. = prikupiti se: "od mnozega blaga, ki ga je trgovec nosil pred me, všepnilo se mi je to", Ben.- Erj. (Torb.).
  7. všèv, adv. schief, C., Polj.; lestva se postavi všev, Telov.; — nam. v ševo; prim. ševa.
  8. všę́vən, -vna, adj. schief: vševna lestva, Telov.
  9. vzdȗšən, -šna, adj. Luft-, nk.; — luftig, Jan.
  10. vzvı̑šək, -ška, m. 1) die Steigung, Cig. (T.); — 2) die Anhöhe, C., Levst. (Pril.).
  11. vzvišenína, f. das Hautrelief, Str.
  12. vzvı̑šenost, f. die Erhabenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Excellenz, Cig., Jan.
  13. vzviševáti, -ȗjem, vb. impf. ad vzvisiti, vzvišati; nk.
  14. zadúšən, -šna, adj. 1) Seelen-, Jan.; zadȗšna maša, die Seelenmesse, Krelj; — 2) = zadušljiv, erstickend, mephitisch, Stick-, Cig., Jan.
  15. zadušę́nəc, -nca, m. der Erstickte, Let.
  16. zadušénje, n. die Erstickung.
  17. zadušẹ́ti, -ím, vb. pf. = zadušiti se, ersticken, Pot.- C., Met.
  18. zaduševȃnje, n. das Ersticken: z. hudih želj, Krelj.
  19. zaduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zadušiti.
  20. zaglúšən, -šna, adj. betäubend: z. šum, zaglušno grmenje, LjZv.
  21. zagrẹ̑šək, -ška, m. der Verstoß, das Verschulden, Cig., Jan.
  22. zahíšən, -šna, adj. hinter dem Hause befindlich.
  23. zamȃšək, -ška, m. der Pfropf, der Stöpsel; — der Kern in einer Flöte, Cig.
  24. zamášən, -šna, adj. wuchtig, schwunghaft, Cig. (T.).
  25. zamašénje, n. die Verstopfung.
  26. zamaševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zamašiti.
  27. zamešetáriti, -ȃrim, vb. pf. als Mäkler verlieren, vermäkeln, Cig.
  28. zamešę́titi, -ę̑tim, vb. pf. = zamešetariti, Cig.
  29. zanaševáti se, -ȗjem se, vb. impf. = zanašati se, sich verlassen, Met.
  30. zanošénje, n. die Empfängnis des Weibes, C.
  31. zapriduševáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad zapridušiti se, Cig.
  32. zapršẹ́ti, -ím, vb. pf. = začeti pršeti; ( pren.) zapršelo je po meni, es durchrieselte, durchschauderte mich, Bes.
  33. zaslı̑šək, -ška, m. das Verhör, C.
  34. zasliševȃłnica, f. der Audienzsaal, Cig., C.
  35. zasliševánəc, -nca, m. der vernommen, verhört wird, Cig., DZ.
  36. zasliševȃnje, n. das Abhören, die Einvernehmung, Cig., Jan.
  37. zasliševȃnski, adj. Vernehmungs-: z. zapisnik, das Vernehmungsprotokoll, DZ.
  38. zasliševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zaslišati; abhören, einvernehmen, ein Verhör abhalten, Cig., Jan.
  39. zasliševȃvəc, -vca, m. der Verhörer, Cig.
  40. zasmẹ̑šək, -ška, m. die Verspottung: z. in oponašek, C.
  41. zasmẹ́šən, -šna, adj. verspottend, spöttisch, satirisch, Cig.
  42. zastrẹ̑šək, -ška, m. = kap, die Dachtraufe, C.
  43. zašę́mati, -am, vb. pf. verlarven, maskieren, Cig.
  44. zašę́miti, -šę̑mim, vb. pf. = zašemati: z. se, sich maskieren, Cig.
  45. zašę́ntati, -šę̑ntam, vb. pf. mit dem Worte "šent" einen Fluch aussprechen, M.
  46. zašəpətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. zu flüstern anfangen; flüsternd sagen, zuflüstern; na uho komu kaj z., jemandem etwas ins Ohr flüstern.
  47. zašəptáti, -ȃm, vb. pf. = zašepetati, Cig., Jan.
  48. zatíšən, -šna, adj. windsicher, Cig., M., C.
  49. zatrǫ̑šək, -ška, m. = trošek, die Auslage, Mur., C.
  50. zaȗšək, -ška, m. = zaušnica 1), die Ohrfeige, Z.
  51. zauševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zaušiti, Cig.
  52. zavaljúšən, -šna, adj. = zavaljen, dick, beleibt: zavaljušnega telesa, Levst. (Zb. sp.).
  53. zavȓšək, -ška, m. der Abschluss, DZ.; — z. verza, die Katalexe, Cig. (T.).
  54. zavŕšən, -šna, adj. Schluss-: zavȓšni govor, die Schlussrede, Cig. (T.).
  55. završę́tək, -tka, m. der Schluss: z. razgovora, Levst. (Nauk).
  56. završẹ́ti, -ím, vb. pf. zu rauschen anfangen, aufrauschen, Cig.
  57. završeváti, -ȗjem, vb. impf. ad završiti; abschließen, DZ., Levst. (Pril.); z. seje, die Sitzungen schließen, Levst. (Nauk).
  58. zdẹ̑všək, -ška, m. der Ablasspfennig, Z.; — = svetinja ali križec na molku, Polj.; (pravilno menda: zdẹ̑vščak?).
  59. zdúšən, -šna, adj. gewissenhaft, C.; zdušno odgajati, LjZv., Navr. (Let.); — hs.
  60. zglaševȃnje, n. das Melden, die Anmeldungen, das Meldungswesen, Levst. (Nauk); — ( nam. vzg-).
  61. zglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = zglašati, nk.; — ( nam. vzg-).
  62. zglaševȃvəc, -vca, m. der Melder, Jan. (H.); — ( nam. vzg-).
  63. zgrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Verfehlen: z. pravega pota, Cig.; — der Fehlgriff, Cig., Jan.; der Fehler, C.; očitati zgreške računu, eine Rechnung bemängeln, DZ.; — 2) der Abgang, der Mangel, C.
  64. zgrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zgrešiti, Jan.
  65. zlȃjšək, -ška, m. die Erleichterung, die Milderung, Jan.
  66. zlajševȃnje, n. das Erleichtern.
  67. zlajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zlajšati; erleichtern; — mildern; zlajšujoče okolnosti, Milderungsumstände, DZ.
  68. zmanjševánəc, -nca, m. der Minuend, Cel. (Ar.).
  69. zmanjševȃnje, n. das Verkleinern, das Vermindern.
  70. zmanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zmanjšati.
  71. zmanjševȃvəc, -vca, m. der Verminderer, Cig.; — der Subtrahend, Cel. (Ar.).
  72. zmẹ̑šək, -ška, m. der Mörtel, Danj.- C.
  73. zmešẹ̑vka, f. neka hruška (zmeščẹ̑łka?), Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
  74. znošénje, n. die Empfängnis: od znošenja do povijala, C.; — ( nam. vzn-).
  75. zrȗšenost, f. die Zerstörung (als Zustand), ogr.- C.
  76. zvę̑kšema, adv. größtentheils, ogr.- C.
  77. zvı̑šək, -ška, m. etwas Erhöhtes: die Erhöhung, die Erhabenheit, Cig.; — ( nam. vzv-).
  78. zvı̑šenost, f. die Erhöhung, die Erhabenheit ( fig.), ogr.- Valj. (Rad); — ( nam. vzv-).
  79. zviševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zvišati; — ( nam. vzv-).
  80. zvŕšən, -šna, adj. vollstreckbar, DZ.
  81. zvŕšenost, f. die Vollkommenheit, Kremp.- C.
  82. zvršę́tək, -tka, m. die Vollendung, der Schluss, das Ende, Cig., Jan., Cig. (T.); z. dneva, der Ablauf des Tages, DZ.; z. računa, der Rechnungsabschluss, Levst. (Pril.); videč začetek, veroval je tudi v zvršetek, Jurč.
  83. zvrševȃnje, n. die Vollstreckung, Cig.
  84. zvrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zvršiti; vollziehen, vollstrecken, Cig.; z. ukrepe, Levst. (Nauk); z. prevzeta dela, seinen Aufgaben gerecht werden, Levst. (Nauk); — prim. izvrševati.
  85. zvrševȃvəc, -vca, m. der Vollzieher, der Vollstrecker, Cig.; z. zadnje volje, DZ.
  86. zvrševȃvka, f. die Vollzieherin, Cig.
  87. žlahtnodúšən, -šna, adj. edelmüthig, Cig., Jan.
  88. žúšəlj, -šlja, m. etwas Zusammengeknetetes, Zusammengekautes: ein Klümpchen, C.; — ein Büschel ( z. B. Haare), C.; ein Büschel Heu, C., Z.; — prim. žuhelj.
  89. 1. ȃ, interj. 1) ah! ei! (kadar se čudimo); a, kaj mi praviš! a, kaj pa delaš? — 2) ach! o! a moj ljubi oče! a moj dragi Bog! a lepa moja mati! Levst. (Rok.); a, moj človek! Prip.
  90. áhkerəc, -rca, m. dem. ahker, das hervorragende Dachfensterlein: na strehi so ahkerci ("Aerker"), Hip. (Orb.); naše hčere so, kakor izrezani ahkerci, Dalm.
  91. ȃjsən, -sna, m. das Hinundherwetzen mit dem Gesäß: kakšen ajsen imate! — pravijo nemirnim otrokom, Dol.- Levst. (Rok.) — prim. ajsati se.
  92. alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
  93. āmbra, f. neka dišeča tvarina, der Amber (Ambra), Cig., Jan.
  94. analīza, f. razkroj ( chem.), razklad ( gramm., phil.), die Analyse, Cig., Cig. (T.); — dušeslovno razkrojevanje, Lampe (D.).
  95. ángel, m. der Engel; a. varuh, der Schutzengel; smrtni a., der Todesengel; a. pobijavec, der Würgengel, Cig.; a. končavec, Jap.; — tudi: ángeł; piše se nav. angelj.
  96. ápnọ, n. der Kalk, živo a., gebrannter, ungelöschter Kalk; ugašeno a., gelöschter Kalk; zeleno apno, der Grünkalk, DZ.; svinčnato a., der Bleikalk, Levst. (Nauk); v apnu močiti, kalken, Cig.; — prim. vapno.
  97. ȃvber, m. = naplavina, rekše les, listje, pesek itd., kar voda nanese, Kot Koboridski- Erj. (Torb.).
  98. bábina, f. 1) ( zaničlj.) altes Weib, Jarn., C., M., Valj. (Rad); = baba 3) Levst. (Zb. sp.); — 2) die Erbschaft, Meg.; ( prim. dedina); — 3) pl. bábine, das Wochenbett, Mur., Cig., Jan.; der Entbindungsschmaus, M.; — 4) babina, neka gozdna zel, ki ima liste nekoliko podobne pivkam (mrtvim koprivam); pastirji vzpomladi z nje sokom pišejo leskove palice, Lašče- Erj. (Torb.).
  99. bábišče, -eta, n. altes Weibchen, Dol.; stara babiščeta, Jurč., Andr.; tudi: babiščè, Met.; ( nav. se govori babšè, -ę́ta, Gor., ali bȃbše, -eta, Št.).
  100. balȗsati, -šem, vb. impf. plaudern, Mik.; — prim. balovati.

   901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA