Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

še (1.360-1.459)

  1. ušę̑snjak, m. = ušesnik, BlKr.- DSv.
  2. uševáti, -ȗjem, vb. impf. 1) lausen, Guts., Jarn.; — 2) müßig sein, Jan., Gor.- Glas.
  3. utrǫ̑šək, -ška, m. der Aufwand, Cig.; utroški, die Unkosten, Mur., Cig.; ne boji se ne truda ne utroškov, Ravn.
  4. valíšək, -ška, m. dem. 2. vališ, Valj. (Rad).
  5. veledúšən, -šna, adj. hochherzig, großmüthig, Jan. (H.).
  6. velikodúšən, -šna, adj. großmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
  7. velíkovšən, -šna, adj. groß: velikovšno (-ušno) razžaljenje, Guts. (Res.).
  8. vélikšən, -šna, adj. ziemlich groß: pes je že v., Kr.
  9. vẹ̑šək, -ška, m. der Kalkspat, V.-Cig.
  10. vẹšèlj, -ę́lja, m. ein abstehendes Krautblatt, Notr.
  11. vẹ̑šenka, f. das Hängeschloss, Cig., M.
  12. vẹ́ševje, n. coll. die Kohlblätter, Dol.
  13. visokodúšən, -šna, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
  14. visokonǫ́šən, -šna, adj. hochtrabend, hochmüthig, Dict., Krelj- M.
  15. vı̑še, adv. compar. ad visoko; höher; — (v. hiše, über dem Hause, v. vsega, über allem, C.).
  16. vı̑šək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.- Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.- C.; ( pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.- Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt ( fig.), Jan., nk.
  17. vı̑šek, praep. c. gen. über: Zdaj se zvezda stavi, Višek mesta Betlehem, Danj.- Mik.; višek broda, Danj. (Posv. p.); — prim. više.
  18. vı̑šən, -šna, adj. vom Riedgras; — Schilfrohr-: višne piščali, Hirtenrohrflöten, C.; — prim. 2. viš in viš f.
  19. vı̑šešnji, adj. höher sich befindend, höher gelegen, C.; višešnji ljudje najprej solnce vidijo (die Leute in den höher gelegenen Gegenden), C.
  20. vpraševȃnje, n. das Fragen.
  21. vpraševáti, -ȗjem, vb. impf. Fragen stellen, fragen; v. svẹ́ta, um Rath fragen, Levst. (Zb. sp.).
  22. vpraševȃvəc, -vca, m. der Fragesteller.
  23. vȓšəc, -šca, m. dem. vrh, Valj. (Rad); der Gipfel, Cig.
  24. vȓšək, -ška, m. = vršec, Cig.
  25. vršę̑l, m. 1) = barka, Gor.- Cig.; — 2) = 2. vršelo, Vod. (Izb. sp.), (napačno); — prim. it. vascello = barka.
  26. 1. vršẹ́lọ, n. die Schar, Mur., Cig., Jan., C., Met., Ravn.; v. ptičev, V.-Cig.; v. plašnih golobov, Navr. (Let.).
  27. 2. vršẹ́lọ, n. der Mastbaumkorb, Mur., C.; — prim. vršel 2) (?).
  28. vŕšən, -šna, adj. Gipfel-, M., C.
  29. vršenẹ́ti, -ím, vb. impf. = vršeti, C.
  30. vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, ( pren.) v. se v dobrem ogr.- C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.- Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.- Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.- Valj. (Rad).
  31. vŕšənj, -šnja, m. der Dreschmonat (August), C.
  32. 1. vršénje, n. das Austreten des Getreides, Cig.
  33. 2. vršénje, n. die Ausübung, nk.
  34. 3. vršẹ̑nje, n. das Rauschen, das Brausen; Zasliši vetrov se sovražno vršenje, Preš.
  35. vršẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, sausen, brausen; Ko oster piš skoz zrelo rž, Tako so te (pošasti) vršele, Preš.
  36. vsȃkršən, -šna, adj. allerhand, allerlei, C., nk.
  37. vsákšən, -šna, adj. allerhand, Cig.
  38. vsesplóšən, -šna, adj. = splošen, Cig., C., DZ.
  39. všèč, adj. indecl. nach Wunsch, erwünscht, angenehm, gefällig; v. mi je kaj; všę̑č, Dol.; — po všeči, nach Wunsch; (po moji všeči, Rib.); — iz voščeč(e) part. praes. od glag. voščiti.
  40. všę́čən, -čna, adj. erwünscht, angenehm, gefällig, Cig., Jan., nk.; Bogu v., Rog.- Valj. (Rad).
  41. všę́čnost, f. 1) die Erwünschtheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po moji všečnosti, nach meinem Gefallen, Ravn.).
  42. všegarica, f., Cig., pogl. babica (die Hebamme).
  43. všèn, -ę́na, m. = všeno, pšeno, der Rohtlauf, Cig., Ravn.- M., Dol.- Levst. (Rok.).
  44. všeníca, f., nam. pšenica, Dol.
  45. všę̑nki, m. pl., nam. pšenki, die Finnen, C.
  46. všénọ, n. = pšeno, Dol.- Levst. (Rok.).
  47. všę́pniti se, -šę̑pnem se, vb. pf. = prikupiti se: "od mnozega blaga, ki ga je trgovec nosil pred me, všepnilo se mi je to", Ben.- Erj. (Torb.).
  48. všèv, adv. schief, C., Polj.; lestva se postavi všev, Telov.; — nam. v ševo; prim. ševa.
  49. všę́vən, -vna, adj. schief: vševna lestva, Telov.
  50. vzdȗšən, -šna, adj. Luft-, nk.; — luftig, Jan.
  51. vzvı̑šək, -ška, m. 1) die Steigung, Cig. (T.); — 2) die Anhöhe, C., Levst. (Pril.).
  52. vzvišenína, f. das Hautrelief, Str.
  53. vzvı̑šenost, f. die Erhabenheit, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; die Excellenz, Cig., Jan.
  54. vzviševáti, -ȗjem, vb. impf. ad vzvisiti, vzvišati; nk.
  55. zadúšən, -šna, adj. 1) Seelen-, Jan.; zadȗšna maša, die Seelenmesse, Krelj; — 2) = zadušljiv, erstickend, mephitisch, Stick-, Cig., Jan.
  56. zadušę́nəc, -nca, m. der Erstickte, Let.
  57. zadušénje, n. die Erstickung.
  58. zadušẹ́ti, -ím, vb. pf. = zadušiti se, ersticken, Pot.- C., Met.
  59. zaduševȃnje, n. das Ersticken: z. hudih želj, Krelj.
  60. zaduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zadušiti.
  61. zaglúšən, -šna, adj. betäubend: z. šum, zaglušno grmenje, LjZv.
  62. zagrẹ̑šək, -ška, m. der Verstoß, das Verschulden, Cig., Jan.
  63. zahíšən, -šna, adj. hinter dem Hause befindlich.
  64. zamȃšək, -ška, m. der Pfropf, der Stöpsel; — der Kern in einer Flöte, Cig.
  65. zamášən, -šna, adj. wuchtig, schwunghaft, Cig. (T.).
  66. zamašénje, n. die Verstopfung.
  67. zamaševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zamašiti.
  68. zamešetáriti, -ȃrim, vb. pf. als Mäkler verlieren, vermäkeln, Cig.
  69. zamešę́titi, -ę̑tim, vb. pf. = zamešetariti, Cig.
  70. zanaševáti se, -ȗjem se, vb. impf. = zanašati se, sich verlassen, Met.
  71. zanošénje, n. die Empfängnis des Weibes, C.
  72. zapriduševáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad zapridušiti se, Cig.
  73. zapršẹ́ti, -ím, vb. pf. = začeti pršeti; ( pren.) zapršelo je po meni, es durchrieselte, durchschauderte mich, Bes.
  74. zaslı̑šək, -ška, m. das Verhör, C.
  75. zasliševȃłnica, f. der Audienzsaal, Cig., C.
  76. zasliševánəc, -nca, m. der vernommen, verhört wird, Cig., DZ.
  77. zasliševȃnje, n. das Abhören, die Einvernehmung, Cig., Jan.
  78. zasliševȃnski, adj. Vernehmungs-: z. zapisnik, das Vernehmungsprotokoll, DZ.
  79. zasliševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zaslišati; abhören, einvernehmen, ein Verhör abhalten, Cig., Jan.
  80. zasliševȃvəc, -vca, m. der Verhörer, Cig.
  81. zasmẹ̑šək, -ška, m. die Verspottung: z. in oponašek, C.
  82. zasmẹ́šən, -šna, adj. verspottend, spöttisch, satirisch, Cig.
  83. zastrẹ̑šək, -ška, m. = kap, die Dachtraufe, C.
  84. zašę́mati, -am, vb. pf. verlarven, maskieren, Cig.
  85. zašę́miti, -šę̑mim, vb. pf. = zašemati: z. se, sich maskieren, Cig.
  86. zašę́ntati, -šę̑ntam, vb. pf. mit dem Worte "šent" einen Fluch aussprechen, M.
  87. zašəpətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. zu flüstern anfangen; flüsternd sagen, zuflüstern; na uho komu kaj z., jemandem etwas ins Ohr flüstern.
  88. zašəptáti, -ȃm, vb. pf. = zašepetati, Cig., Jan.
  89. zatíšən, -šna, adj. windsicher, Cig., M., C.
  90. zatrǫ̑šək, -ška, m. = trošek, die Auslage, Mur., C.
  91. zaȗšək, -ška, m. = zaušnica 1), die Ohrfeige, Z.
  92. zauševáti, -ȗjem, vb. impf. ad zaušiti, Cig.
  93. zavaljúšən, -šna, adj. = zavaljen, dick, beleibt: zavaljušnega telesa, Levst. (Zb. sp.).
  94. zavȓšək, -ška, m. der Abschluss, DZ.; — z. verza, die Katalexe, Cig. (T.).
  95. zavŕšən, -šna, adj. Schluss-: zavȓšni govor, die Schlussrede, Cig. (T.).
  96. završę́tək, -tka, m. der Schluss: z. razgovora, Levst. (Nauk).
  97. završẹ́ti, -ím, vb. pf. zu rauschen anfangen, aufrauschen, Cig.
  98. završeváti, -ȗjem, vb. impf. ad završiti; abschließen, DZ., Levst. (Pril.); z. seje, die Sitzungen schließen, Levst. (Nauk).
  99. zdẹ̑všək, -ška, m. der Ablasspfennig, Z.; — = svetinja ali križec na molku, Polj.; (pravilno menda: zdẹ̑vščak?).
  100. zdúšən, -šna, adj. gewissenhaft, C.; zdušno odgajati, LjZv., Navr. (Let.); — hs.

   860 960 1.060 1.160 1.260 1.360 1.460 1.560 1.660 1.760  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA