še (1.301-1.400)

1301. stršenják, m. die Weberkarde (dipsacus), C.
1302. súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.).
1303. súšək, -ška, m. der Torf, Guts.- Cig., Jan., Levst. (Pril.), Nov.
1304. súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.
1305. sušę́nəc, -nca, m. = suhar, der Zwieback, V.-Cig.
1306. sušenína, f. gedörrtes Obst oder geselchtes Fleisch, C.
1307. sušénje, n. das Trocknen; — das Dörren.
1308. svetodúšən, -šna, adj. Pfingst-, SlN.- C., Let.
1309. svršę́tək, -tka, m. die Vollendung, das Ende, C., Z.; — hs.
1310. šı̑šək, -ška, m. 1) der Schädel, C.; — 2) = močan tilnik, BlKr.
1311. šȗšəc, -šca, m. ein Bock ohne Hörner, M., C.
1312. tákəšən, -šna, adj. = takšen, Dict., Kast., Štrek.
1313. takı̑šən, -šna, adj. so beschaffen, jvzhŠt.
1314. tákošən, -šna, adj. = takovšen, takšen, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.) i. dr.
1315. tákovšən, -šna, adj. = takšen, DZ., nk.; prim. "takovišne" pravde, Rec.; "takušna" vera, Schönl.
1316. tákšən, -šna, adj. so beschaffen, solcher.
1317. talabǫ́rše, f. pl. die Feuerzange (iz furl.), Tolm., Soška dol.- Štrek. (Arch.).
1318. tənkoslúšən, -šna, adj. feinhörig, Zv.
1319. tolikájše, conj. = tudi, ogr.- C.
1320. tọ́likšən, -šna, adj. so groß.
1321. tovariševáti, -ȗjem, vb. impf. t. komu = za tovariša biti, Jurč.
1322. trẹbȗšəc, -šca, m. dem. trebuh; 1) das Bäuchlein; — 2) der Schossbalg, die Kappe am Getreide, Cig.
1323. trẹbȗšək, -ška, m. dem. trebuh, Valj. (Rad).
1324. trẹbúšən, -šna, adj. 1) Bauch-; le na trebušno potrebo gledati, Trub.; — 2) bäuchig, großbäuchig.
1325. trǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. troški, die Kosten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.
1326. trǫ́šən, -šna, adj. 1) trǫ̑šni obsojevači, die Splitterrichter, Krelj; — 2) krümelig, Jan. (H.); — 3) viele Ausgaben verursachend: trošno poslopje, Svet. (Rok.).
1327. 1. trǫ́šenje, n. das Zerstreuen.
1328. 2. trošénje, n. das Verbrauchen, der Aufwand.
1329. tȓšəc, -šca, m. ein eigensinniger Mensch, M.
1330. tršə̀lj, -šljà, m. = trš, ein verkrümmter Baum, Svet. (Rok.); — ein im Wachsen zurückgebliebenes Thier, Kamnik.
1331. trúšən, -šna, adj. = miren, krotek, ponižen, ( prim. češ. truchlý, traurig), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
1332. tȗšək, -ška, m. ein schlechtes, leichtes Getreidekorn, vzhŠt.- C.; — tuški, das Hintergetreide, Mariborska ok.- C.
1333. túšən, -šna, adj. = tohel, moderig, C.
1334. tuševáti, -ȗjem, vb. impf. tuschen, mit Tusche behandeln, Jan., Cig. (T.); — rus.
1335. ugašénje, n. das Auslöschen.
1336. ugaševáti, -ȗjem, vb. impf. = ugašati: auslöschen, löschen.
1337. ugrẹ̑šək, -ška, m. 1) der Fehler, das Versehen, C.; — 2) das Vermissen, C.
1338. ugrẹšénje, n. der Fehler, das Vergehen, ogr.- C.
1339. ukraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ukrasiti, Jan. (H.).
1340. umanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad umanjšati, Cig., Jan., nk.
1341. uprȃšək, -ška, m. die Verstaubung, DZ.
1342. urbȃnšəc, -šca, m. die Urbanitraube, M.; ( nam. urbanščəc).
1343. usliševáti, -ȗjem, vb. impf. ad uslišati, erhören.
1344. uspẹ́šən, -šna, adj. erfolgreich, Cig., Jan., nk.
1345. usȗšək, -ška, m. der Abgang infolge des Eintrocknens, Cig.
1346. usuševáłən, -łna, adj. Trockenlegungs-: usuševȃłna dela, die Trockenlegungsarbeiten, Levst. (Močv.).
1347. usuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad usušiti, nk.
1348. ušəbníti, -šábnem, (-šę́bnem), vb. pf. biegen, Jan.
1349. ȗšəc, -šca, m. 1) eine größere Nisse, Guts.- Cig.; — 2) pl. ušci, eine Art Ausschlag am Kopfe kleiner Kinder, C.; — der Frieselausschlag, Cig.
1350. ušèn, -ę́na, m. der Rothlauf ( nam. pšen, kakor ušeno nam. pšeno), Ip.- Erj. (Torb.).
1351. ušę́nəc, -nca, m. lastovični u., die Schwalbenlausfliege, Erj. (Z.).
1352. ušę́nək, -nka, m. eine erwachsene Nisse; — ušenki = mlade, drobne uši, C.
1353. ušénọ, n., nam. pšeno, Erj. (Torb.).
1354. ušę́piti, -im, vb. pf. 1) hinkend machen, C.; — u. se, hinkend werden, C.; — 2) u. se, sich ereignen, Blc.-C., Z.
1355. ušę́sast, adj. ohrförmig, Cig.
1356. ušę́sce, n. dem. uho; 1) das Öhrchen; — 2) der Zipfel, Cig.; — der Blattumschlag, Cig.; — 3) ušesca, das Anführungszeichen, Cig.; — 4) mišja ušesca, kleiner Pflücksalat (tudi samo: ušesca), Ljub.
1357. ušę́sən, -sna, adj. Ohr-; ušę̑sne bolezni.
1358. ušę̑snica, f. 1) der Ohrlappen, C.; — 2) das Öhr an einem Schaff, Blc.-C.
1359. ušę̑snik, m. sveder, s katerim vrtajo ušesa leseni posodi, Levst. (Beč.); der Ösenbohrer, Jan. (H.).
1360. ušę̑snjak, m. = ušesnik, BlKr.- DSv.
1361. uševáti, -ȗjem, vb. impf. 1) lausen, Guts., Jarn.; — 2) müßig sein, Jan., Gor.- Glas.
1362. utrǫ̑šək, -ška, m. der Aufwand, Cig.; utroški, die Unkosten, Mur., Cig.; ne boji se ne truda ne utroškov, Ravn.
1363. valíšək, -ška, m. dem. 2. vališ, Valj. (Rad).
1364. veledúšən, -šna, adj. hochherzig, großmüthig, Jan. (H.).
1365. velikodúšən, -šna, adj. großmüthig, Mur., Cig., Jan., nk.
1366. velíkovšən, -šna, adj. groß: velikovšno (-ušno) razžaljenje, Guts. (Res.).
1367. vélikšən, -šna, adj. ziemlich groß: pes je že v., Kr.
1368. vẹ̑šək, -ška, m. der Kalkspat, V.-Cig.
1369. vẹšèlj, -ę́lja, m. ein abstehendes Krautblatt, Notr.
1370. vẹ̑šenka, f. das Hängeschloss, Cig., M.
1371. vẹ́ševje, n. coll. die Kohlblätter, Dol.
1372. visokodúšən, -šna, adj. hochsinnig, Jan. (H.).
1373. visokonǫ́šən, -šna, adj. hochtrabend, hochmüthig, Dict., Krelj- M.
1374. vı̑še, adv. compar. ad visoko; höher; — (v. hiše, über dem Hause, v. vsega, über allem, C.).
1375. vı̑šək, -ška, m. die Höhe: na višek, in die Höhe: na v. vzdigniti, na v. hiteti, Trub.; na v. kamen lučiti, Dalm.; ogenj na višek sili, Skal.- Let.; na v. gledati, Levst. (Sl. Spr.), SlGor.- C.; ( pren.) na v. povzdigniti obrazne umetnosti, Navr. (Let.); = v višek: lasje v višek gredo, Dalm.; v višek je strmel star stolp, Jurč.; z viška pasti, Levst. (M.); z viška laže razvideti, kje je kdo, Jurč.; iz viška padati, LjZv.; k višku (kvišku), in die Höhe, empor; (k viški zleteti, Npr.- Kres, vzhŠt.); v viške, in die Höhe, C., vzhŠt.; (z viškega, von der Höhe, Ravn., LjZv.); — der Höhepunkt, der Culminationspunkt ( fig.), Jan., nk.
1376. vı̑šek, praep. c. gen. über: Zdaj se zvezda stavi, Višek mesta Betlehem, Danj.- Mik.; višek broda, Danj. (Posv. p.); — prim. više.
1377. vı̑šən, -šna, adj. vom Riedgras; — Schilfrohr-: višne piščali, Hirtenrohrflöten, C.; — prim. 2. viš in viš f.
1378. vı̑šešnji, adj. höher sich befindend, höher gelegen, C.; višešnji ljudje najprej solnce vidijo (die Leute in den höher gelegenen Gegenden), C.
1379. vpraševȃnje, n. das Fragen.
1380. vpraševáti, -ȗjem, vb. impf. Fragen stellen, fragen; v. svẹ́ta, um Rath fragen, Levst. (Zb. sp.).
1381. vpraševȃvəc, -vca, m. der Fragesteller.
1382. vȓšəc, -šca, m. dem. vrh, Valj. (Rad); der Gipfel, Cig.
1383. vȓšək, -ška, m. = vršec, Cig.
1384. vršę̑l, m. 1) = barka, Gor.- Cig.; — 2) = 2. vršelo, Vod. (Izb. sp.), (napačno); — prim. it. vascello = barka.
1385. 1. vršẹ́lọ, n. die Schar, Mur., Cig., Jan., C., Met., Ravn.; v. ptičev, V.-Cig.; v. plašnih golobov, Navr. (Let.).
1386. 2. vršẹ́lọ, n. der Mastbaumkorb, Mur., C.; — prim. vršel 2) (?).
1387. vŕšən, -šna, adj. Gipfel-, M., C.
1388. vršenẹ́ti, -ím, vb. impf. = vršeti, C.
1389. vršeníti, -ím, vb. impf. 1) erheben, C.; — 2) v. se, sich heben, wachsen, gedeihen: travnik se po dežju vršeni, ( pren.) v. se v dobrem ogr.- C.; med travo se vršeni lepo divje cvetje, ogr.- Valj. (Rad); — 3) v. se, sich tummeln: vidimo, kak se vršenijo male dekličke okoli svojih cvetnih gred, ogr.- Valj. (Rad); bistro se vršenijo mlade žabice v vodi, ogr.- Valj. (Rad).
1390. vŕšənj, -šnja, m. der Dreschmonat (August), C.
1391. 1. vršénje, n. das Austreten des Getreides, Cig.
1392. 2. vršénje, n. die Ausübung, nk.
1393. 3. vršẹ̑nje, n. das Rauschen, das Brausen; Zasliši vetrov se sovražno vršenje, Preš.
1394. vršẹ́ti, -ím, vb. impf. rauschen, sausen, brausen; Ko oster piš skoz zrelo rž, Tako so te (pošasti) vršele, Preš.
1395. vsȃkršən, -šna, adj. allerhand, allerlei, C., nk.
1396. vsákšən, -šna, adj. allerhand, Cig.
1397. vsesplóšən, -šna, adj. = splošen, Cig., C., DZ.
1398. všèč, adj. indecl. nach Wunsch, erwünscht, angenehm, gefällig; v. mi je kaj; všę̑č, Dol.; — po všeči, nach Wunsch; (po moji všeči, Rib.); — iz voščeč(e) part. praes. od glag. voščiti.
1399. všę́čən, -čna, adj. erwünscht, angenehm, gefällig, Cig., Jan., nk.; Bogu v., Rog.- Valj. (Rad).
1400. všę́čnost, f. 1) die Erwünschtheit, Mur., Cig., Jan., nk.; — 2) (po moji všečnosti, nach meinem Gefallen, Ravn.).

   801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani