Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

še (1.260-1.359)

  1. sirošən, -šna, adj., Cig., Jan., pogl. siromašen.
  2. skošenína, f. zerhackter Speck, GBrda.
  3. skrȃjšək, -ška, m. das Abgekürzte, die Abkürzung, Jan., C., Zora; das Compendium, Navr. (Kop. sp.).
  4. skrajševȃnje, n. das Abkürzen.
  5. skrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad skrajšati; Abkürzungen vornehmen, kürzen.
  6. skrı̑všən, -šna, adj. = skriven, Mur., Jan., C.
  7. skrȗšen, adj. ( part.) zerknirscht, Cig.; skrušeno srce, C.; — rus.
  8. slíšən, -šna, adj. hörbar, vernehmbar, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vidne, slišne, čutne šibe božje, Cv.
  9. slı̑šež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  10. slȗšən, -šna, adj. Gehör-, Jan., Cig. (T.); slušni živec, der Gehörnerv, slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Cig. (T.).
  11. smẹ́šən, -šna, adj. Lachen erregend, possenhaft, spasshaft; smešne praviti, lustige Anekdoten erzählen; — lächerlich; smešna občutljivost; smešen napuh; smešno čuden, barock, Cig. (T.).
  12. sopúšən, -šna, adj. s. sod, ein Fass mit schlechtem Geruch, C.
  13. 1. sovršèn, -éna, adj. ( part.) vollkommen, Cig. (T.), Erj. (Som.); — rus.
  14. 2. sovŕšən, -šna, adj. sovȓšni kot, der Scheitelwinkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  15. sovršénost, f. die Vollkommenheit, Cig. (T.); — rus.
  16. sovršę̑nstvọ, n. die Vollkommenheit, Cig. (T.), Erj. (Som.); — rus.
  17. spȃševnik, m. = spašnik, izpašnik, Bes.
  18. spẹ́šən, -šna, tudi: spẹšȃn, (-ə̀n), -šnà, adj. 1) schleunig, schnell, hurtig, behende, Mur., Cig., Jan., M., Dol.; spešan delavec je, komur delo hitro izpod rok gre, Lašče- Levst. (Rok.); spešna je za vsako delo, Jurč.; spešna roka, C.; delo je spešno, ako gre hitro izpod rok, Lašče- Levst. (Rok.); spešno poslovanje, rascher Geschäftsgang, DZ.; spešno z usti gibati, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedeihlich, Jan.; ausgiebig, C.; — üppig: zelišče spešno raste (wuchert), Cig.; (žito prespešno raste, Ravn. [Abc.]).
  19. splóšən, -šna, adj. allgemein; splošna navada; splošna izpoved, die Generalbeichte, Cig.; splošna podoba, ein Gemeinbild, Cig. (T.); — gemein, gewöhnlich, C., Z.
  20. srẹ̑šev, adj. Weinstein-: sreševa kislina, die Weinsäure, Cig. (T.).
  21. srẹševína, f. die Weinsäure, h. t.- Cig. (T.).
  22. sŕšen, -ę́na, m. die Hornis (vespa crabro); leti, kakor da bi ga sršeni podili, Cig.; ( fig.) sršene dražiti = ins Wespennest stechen, Mur.; sršene v glavi imeti, mürrisch, verdrießlich sein, Mur.
  23. sršę̑nar, -rja, m. der Wespenbussard (pernis [falco] apivorus), C., Frey. (F.).
  24. sršenják, m. das Hornisnest, C., Z.
  25. sršę́nji, adj. Hornis-: sršenje gnezdo, LjZv.
  26. sršę̑nka, f. neka hruška, C., Mariborska ok., Krško- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
  27. sršę́novəc, -vca, m. = sršenar, Levst. (Nauk).
  28. sršę̑ta, f. = 2. pitnik, koruza za pičo, ( prim. it. sorghetto), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  29. sršẹ́ti, -ím, vb. impf. = sršati, Cig., Jan., Rib.; obrvi so mu sršele, ko dve metli, Levst. (Zb. sp.).
  30. starẹjševȃnje, n. die Ausübung des Vorsteheramtes, Levst. (Pril.).
  31. starẹjševáti, -ȗjem, vb. impf. Vorsteher (starejšina) sein, C.
  32. starošę́gən, -gna, adj. altmodisch, Jan.
  33. stovariševáti, -ȗjem, vb. impf. ad stovarišiti, Z.; — (stovaruševati se, sich gesellen, ogr.- C.).
  34. strášən, -šna, adj. 1) schrecklich, furchtbar; strašne sanje; strašna burja; ni tako hud kakor s., er ist nicht so schlimm, wie er aussieht, Mur.; — 2) strašno, außerordentlich, überaus: s. grd, s. lačen; s. lije, es regnet fürchterlich; — 3) = strašljiv: strašne ovčice, Jsvkr.; tako je s. (strašan), da po noči ne gre sam pred prag svoje hiše, Lašče- Levst. (Rok.).
  35. strášenje, n. das Schrecken.
  36. straševáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad strašniti se; zu erschrecken, zu scheuen pflegen, C.
  37. strešək, -ška, m., Frey. (F.), Cig., pogl. strežek, stržek.
  38. strẹ́šən, -šna, adj. Dach-; strẹ̑šni mah, Cig.
  39. strǫ̑šək, -ška, m. 1) die Auslage, der Aufwand, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig.; nav. pl. stroški, die Kosten, die Ausgaben; na svoje stroške potovati; upravni s., die Verwaltungskosten; — 2) die Kost, die Nahrung, Mur., vzhŠt.- C.; pri kom na strošku biti, C.; daj drvarjem stroška! Trst. (Let.); potni s., die Wegzehrung, C.; — die Lebensmittel: nimamo stroška, C.
  40. strǫ́šən, -šna, adj. kostspielig, Jan. (H.).
  41. stŕšen, -ę́na, m. = sršen, C.
  42. stršenják, m. die Weberkarde (dipsacus), C.
  43. súšəc, -šca, m. 1) der Monat März; — 2) der Gießbach, Cig., Jan., Bolc- Erj. (Torb.); der Maibrunnen, die Hungerquelle, Jes.; — 3) neka goveja bolezen, ki se zna po tem, da koža na hrbtu ne gre od mesa, Vreme ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 4) = tešč klop, Erj. (Torb.); — tudi = suh človek, Cig.; — 5) neka vinska trta, Koblja Glava (Kras)- Erj. (Torb.).
  44. súšək, -ška, m. der Torf, Guts.- Cig., Jan., Levst. (Pril.), Nov.
  45. súšən, -šna, adj. trocken, dürr, Mur., Jan.; sušno leto, sušna letina, Mur., Cig., Jan., C., Kres; sušno in toplo leto, Levst. (Beč.); sušno vreme, Vest.
  46. sušę́nəc, -nca, m. = suhar, der Zwieback, V.-Cig.
  47. sušenína, f. gedörrtes Obst oder geselchtes Fleisch, C.
  48. sušénje, n. das Trocknen; — das Dörren.
  49. svetodúšən, -šna, adj. Pfingst-, SlN.- C., Let.
  50. svršę́tək, -tka, m. die Vollendung, das Ende, C., Z.; — hs.
  51. šı̑šək, -ška, m. 1) der Schädel, C.; — 2) = močan tilnik, BlKr.
  52. šȗšəc, -šca, m. ein Bock ohne Hörner, M., C.
  53. tákəšən, -šna, adj. = takšen, Dict., Kast., Štrek.
  54. takı̑šən, -šna, adj. so beschaffen, jvzhŠt.
  55. tákošən, -šna, adj. = takovšen, takšen, Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.) i. dr.
  56. tákovšən, -šna, adj. = takšen, DZ., nk.; prim. "takovišne" pravde, Rec.; "takušna" vera, Schönl.
  57. tákšən, -šna, adj. so beschaffen, solcher.
  58. talabǫ́rše, f. pl. die Feuerzange (iz furl.), Tolm., Soška dol.- Štrek. (Arch.).
  59. tənkoslúšən, -šna, adj. feinhörig, Zv.
  60. tolikájše, conj. = tudi, ogr.- C.
  61. tọ́likšən, -šna, adj. so groß.
  62. tovariševáti, -ȗjem, vb. impf. t. komu = za tovariša biti, Jurč.
  63. trẹbȗšəc, -šca, m. dem. trebuh; 1) das Bäuchlein; — 2) der Schossbalg, die Kappe am Getreide, Cig.
  64. trẹbȗšək, -ška, m. dem. trebuh, Valj. (Rad).
  65. trẹbúšən, -šna, adj. 1) Bauch-; le na trebušno potrebo gledati, Trub.; — 2) bäuchig, großbäuchig.
  66. trǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. troški, die Kosten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Levst. (Pril.), nk.
  67. trǫ́šən, -šna, adj. 1) trǫ̑šni obsojevači, die Splitterrichter, Krelj; — 2) krümelig, Jan. (H.); — 3) viele Ausgaben verursachend: trošno poslopje, Svet. (Rok.).
  68. 1. trǫ́šenje, n. das Zerstreuen.
  69. 2. trošénje, n. das Verbrauchen, der Aufwand.
  70. tȓšəc, -šca, m. ein eigensinniger Mensch, M.
  71. tršə̀lj, -šljà, m. = trš, ein verkrümmter Baum, Svet. (Rok.); — ein im Wachsen zurückgebliebenes Thier, Kamnik.
  72. trúšən, -šna, adj. = miren, krotek, ponižen, ( prim. češ. truchlý, traurig), Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  73. tȗšək, -ška, m. ein schlechtes, leichtes Getreidekorn, vzhŠt.- C.; — tuški, das Hintergetreide, Mariborska ok.- C.
  74. túšən, -šna, adj. = tohel, moderig, C.
  75. tuševáti, -ȗjem, vb. impf. tuschen, mit Tusche behandeln, Jan., Cig. (T.); — rus.
  76. ugašénje, n. das Auslöschen.
  77. ugaševáti, -ȗjem, vb. impf. = ugašati: auslöschen, löschen.
  78. ugrẹ̑šək, -ška, m. 1) der Fehler, das Versehen, C.; — 2) das Vermissen, C.
  79. ugrẹšénje, n. der Fehler, das Vergehen, ogr.- C.
  80. ukraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ukrasiti, Jan. (H.).
  81. umanjševáti, -ȗjem, vb. impf. ad umanjšati, Cig., Jan., nk.
  82. uprȃšək, -ška, m. die Verstaubung, DZ.
  83. urbȃnšəc, -šca, m. die Urbanitraube, M.; ( nam. urbanščəc).
  84. usliševáti, -ȗjem, vb. impf. ad uslišati, erhören.
  85. uspẹ́šən, -šna, adj. erfolgreich, Cig., Jan., nk.
  86. usȗšək, -ška, m. der Abgang infolge des Eintrocknens, Cig.
  87. usuševáłən, -łna, adj. Trockenlegungs-: usuševȃłna dela, die Trockenlegungsarbeiten, Levst. (Močv.).
  88. usuševáti, -ȗjem, vb. impf. ad usušiti, nk.
  89. ušəbníti, -šábnem, (-šę́bnem), vb. pf. biegen, Jan.
  90. ȗšəc, -šca, m. 1) eine größere Nisse, Guts.- Cig.; — 2) pl. ušci, eine Art Ausschlag am Kopfe kleiner Kinder, C.; — der Frieselausschlag, Cig.
  91. ušèn, -ę́na, m. der Rothlauf ( nam. pšen, kakor ušeno nam. pšeno), Ip.- Erj. (Torb.).
  92. ušę́nəc, -nca, m. lastovični u., die Schwalbenlausfliege, Erj. (Z.).
  93. ušę́nək, -nka, m. eine erwachsene Nisse; — ušenki = mlade, drobne uši, C.
  94. ušénọ, n., nam. pšeno, Erj. (Torb.).
  95. ušę́piti, -im, vb. pf. 1) hinkend machen, C.; — u. se, hinkend werden, C.; — 2) u. se, sich ereignen, Blc.-C., Z.
  96. ušę́sast, adj. ohrförmig, Cig.
  97. ušę́sce, n. dem. uho; 1) das Öhrchen; — 2) der Zipfel, Cig.; — der Blattumschlag, Cig.; — 3) ušesca, das Anführungszeichen, Cig.; — 4) mišja ušesca, kleiner Pflücksalat (tudi samo: ušesca), Ljub.
  98. ušę́sən, -sna, adj. Ohr-; ušę̑sne bolezni.
  99. ušę̑snica, f. 1) der Ohrlappen, C.; — 2) das Öhr an einem Schaff, Blc.-C.
  100. ušę̑snik, m. sveder, s katerim vrtajo ušesa leseni posodi, Levst. (Beč.); der Ösenbohrer, Jan. (H.).

   760 860 960 1.060 1.160 1.260 1.360 1.460 1.560 1.660  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA