še (1.201-1.300)

1201. razprševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razpršiti; zerstreuen, Let., Zora; — r. se, zerstieben, Cig.
1202. razrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razrešiti.
1203. razrúšən, -šna, adj. zerstörbar, Cig. (T.).
1204. razruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razrušiti; zerstören.
1205. razšę́mati, -am, vb. pf. entlarven, Mur.
1206. razšę́miti, -šę̑mim, vb. pf. = razšemati, Cig.; r. se, sich demaskieren, Zora.
1207. razšepę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = razčeperiti, razšopiriti, C.
1208. razšešúriti se, ** -ȗrim se, vb. pf. struppig werden: razšešurjen, struppig, C.
1209. raztrǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. raztroški, die Unkosten, die Ausgaben, C.; hlapca sta imela denar za pijačo in druge raztroške, Jurč.
1210. raztrǫ́šən, -šna, adj. verschwenderisch, Vrt.
1211. raztroševáti, -ȗjem, vb. impf. verthun: imetje r., Jurč.
1212. repȗšəc, -šca, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig., Jan.; (phytheuma), Tuš. (B.).
1213. rẹ̑šəc, -šca, m. der Retter, C.
1214. rẹ̑šək, -ška, m. die Gänsedistel (sonchus asper), Vas Krn- Erj. (Torb.).
1215. rešę̑n, adj. gestrichen: rešena mera, gestrichenes Maß ( prim. it. raso, adj. gleich, gestrichen), Vas Krn- Erj. (Torb.).
1216. 1. rẹ́šən, -šna, adj. erlösend, rettend; rešna smrt, Cv.
1217. 2. rę́šən, -šna, adj. tudi: rešȃn, gestrichen (vom Maß): rešan mernik, rešna mera, rešan keznanik, Vrsno ( Tolm.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. rešę̑n.
1218. rẹ́šenəc, -nca, m. der Befreite, der Gerettete, der Erlöste, Cig., Jan.
1219. rẹ́šenje, n. 1) die Erlösung, die Befreiung, die Rettung; — 2) die Erledigung, Cig., Jan., DZ., nk.
1220. rẹ́šenka, f. die Befreite, die Erlöste, Cig., Jan.
1221. rešetáč, m. 1) der das Getreide in der Reiter reinigt, Cig.; — 2) der Kritiker, Cig.
1222. rešetȃnje, n. 1) das Reinigen des Getreides mit der Reiter; — das Siebsetzen ( mont.), Cig. (T.); — 2) das Kritisieren, Cig., Jan., nk.
1223. rešetár, -rja, m. 1) der Verfertiger von Reitern, der Siebmacher; — 2) der Kritikaster, Cig. (T.); — 3) eine alte venetianische Geldmünze, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: rešę̑tar, Str.
1224. rešetaríca, f. die Verfertigerin von Reitern, die Siebmacherin.
1225. rešetarı̑ja, f. = rešetarstvo.
1226. rešetáriti, -ȃrim, vb. impf. Siebmacher sein o. mit Sieben (Reitern) Handel treiben, Jan. (H.).
1227. rešetárka, f. die Weberkarde (dipsacus fullonum), C.; — die Waldkardendistel (dipsacus silvestris), SlGor.- Erj. (Torb.).
1228. rešetárski, adj. die Siebmacher betreffend.
1229. rešetȃrstvọ, n. die Siebfabrication, der Handel mit Sieben (Reitern).
1230. rešétast, adj. reiterartig.
1231. rešetáti, -ȃm, vb. impf. 1) reitern; žito rešetati; — 2) discutieren, Cig. (T.); kritisieren, kritteln, Cig., Jan., Cig. (T.); — durchziehen, durch die Hechel ziehen, Cig.
1232. rešetȃvəc, -vca, m. der Bekrittler, Cig., Jan., Navr. (Kop. sp.).
1233. rešétce, n. dem. rešeto; eine kleine Reiter.
1234. rešétina, f. = smeti, ki ostanejo vrhu žita v rešetu, C.
1235. rešétka, f. das Gatter, das Gitter, Mur., Cig., Jan., C., DZ., nk.
1236. rešetníca, f. das Gitter, C.
1237. rešétọ, n. die Reiter; — vodo z rešetom zajemati, Wasser im Siebe tragen wollen, ein untaugliches Mittel anwenden, Mur., Cig.; — dejati na rešeto, kritisieren, prüfen.
1238. rešetováti, -ȗjem, vb. impf. = rešetati, reitern, C.
1239. rẹševȃnje, n. 1) das Lösen; — 2) das Erledigen; — 3) das Auslösen; — 4) das Erlösen.
1240. rẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad rešiti; 1) lösen; auflösen ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, nk.; — 3) auslösen; — r. koga, jemandes Namensfest feiern; r. se, sein Namensfest feiern; — 4) erlösen, befreien; — 5) retten.
1241. rẹ̑vše, -eta, n., pogl. revišče, revče.
1242. ritopášən, -šna, adj. = ritopaš, Jan., Levst. (Zb. sp.).
1243. rošénje, n. 1) der Tropfregen, Cig.; — 2) die Anfeuchtung; — das Flachsrösten.
1244. rúšəlj, -šlja, m. 1) der Erdstecher (ein Werkzeug), Z.; — 2) die Geschirrkratze, Jarn.
1245. rúšenje, n. 1) das Zerstören, Cig.; — 2) das Rasenstechen, M.
1246. rúšənski, adj. rušensko platno, feine Leinwand = tenčica, ogr.- C.; — prim. ruho.
1247. rúšev, adj. Krummholz-, Zwergkiefer-, Z.; ruševo olje, Jan.
1248. rúševəc, -vca, m. 1) der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Gor.; — 2) = ruš, die Zwergkiefer, der Krummholzbaum, C.; — 3) = pljuvanec, die Alpenrose, der Almrausch (rhododendron), Jesenice ( Gor.).
1249. 1. rúševina, f. coll. der Rasen, C., Z.
1250. 2. rúševina, f. das Zwergkieferholz, das Krummholz, Jan.
1251. rúševje, n. coll. 1) das Zwergkieferholz, das Krummholz (pinus mughus), Snežnik ( Notr.)- M., Nov.; — 2) = ruševec 3), der Alpenrosenstrauch (rhododendron), Zv.; = prim. ruš.
1252. rúševka, f. die Birkhenne, Cig.
1253. salaševáti, -ȗjem, vb. impf. = stanovati, ogr.- C., Trst. (Let.).
1254. samopášən, -šna, adj. 1) zügellos herumschweifend: samopašna živina, Z.; ( pren.) samopašne oči, Z.; — zügellos, zuchtlos, ausgelassen, Jarn., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); samopašni kozli na levici, Jap. (Prid.); samopašna volja, C.; samopašno živeti, Cig.; samopašno veselje, ausschweifende Freude, Cig.; — eigensinnig, Mik.; — 2) selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; samopašna druhal, zadovoljna, da se le njej dobro godi, Str.
1255. samoslı̑šəc, -šca, m. der Ohrenzeuge, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.).
1256. sámošən, -šna, adj. einsam, vereinsamt, vzhŠt.- C.; tako samošni smo, Svet. (Rok.); težko mi je samošnemu biti, Jurč.; starka leze s svojega samošnega selišča, Jurč.; samošno tava po hosti, Jurč.; — (menda pravilneje: samošnji).
1257. siromašè, -ę́ta, n. = siromače, Mik., Valj. (Rad).
1258. siromȃšəc, -šca, m. dem. siromah, der Arme, Vrt.
1259. siromášən, -šna, adj. arm, dürftig, Cig., Jan., M., Kr.; — kümmerlich, kärglich, Cig., Jan.
1260. sirošən, -šna, adj., Cig., Jan., pogl. siromašen.
1261. skošenína, f. zerhackter Speck, GBrda.
1262. skrȃjšək, -ška, m. das Abgekürzte, die Abkürzung, Jan., C., Zora; das Compendium, Navr. (Kop. sp.).
1263. skrajševȃnje, n. das Abkürzen.
1264. skrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad skrajšati; Abkürzungen vornehmen, kürzen.
1265. skrı̑všən, -šna, adj. = skriven, Mur., Jan., C.
1266. skrȗšen, adj. ( part.) zerknirscht, Cig.; skrušeno srce, C.; — rus.
1267. slíšən, -šna, adj. hörbar, vernehmbar, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; vidne, slišne, čutne šibe božje, Cv.
1268. slı̑šež, m. = uho (šaljiva beseda v uganki), Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
1269. slȗšən, -šna, adj. Gehör-, Jan., Cig. (T.); slušni živec, der Gehörnerv, slušne koščice, die Gehörknöchelchen, Cig. (T.).
1270. smẹ́šən, -šna, adj. Lachen erregend, possenhaft, spasshaft; smešne praviti, lustige Anekdoten erzählen; — lächerlich; smešna občutljivost; smešen napuh; smešno čuden, barock, Cig. (T.).
1271. sopúšən, -šna, adj. s. sod, ein Fass mit schlechtem Geruch, C.
1272. 1. sovršèn, -éna, adj. ( part.) vollkommen, Cig. (T.), Erj. (Som.); — rus.
1273. 2. sovŕšən, -šna, adj. sovȓšni kot, der Scheitelwinkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
1274. sovršénost, f. die Vollkommenheit, Cig. (T.); — rus.
1275. sovršę̑nstvọ, n. die Vollkommenheit, Cig. (T.), Erj. (Som.); — rus.
1276. spȃševnik, m. = spašnik, izpašnik, Bes.
1277. spẹ́šən, -šna, tudi: spẹšȃn, (-ə̀n), -šnà, adj. 1) schleunig, schnell, hurtig, behende, Mur., Cig., Jan., M., Dol.; spešan delavec je, komur delo hitro izpod rok gre, Lašče- Levst. (Rok.); spešna je za vsako delo, Jurč.; spešna roka, C.; delo je spešno, ako gre hitro izpod rok, Lašče- Levst. (Rok.); spešno poslovanje, rascher Geschäftsgang, DZ.; spešno z usti gibati, Levst. (Zb. sp.); — 2) gedeihlich, Jan.; ausgiebig, C.; — üppig: zelišče spešno raste (wuchert), Cig.; (žito prespešno raste, Ravn. [Abc.]).
1278. splóšən, -šna, adj. allgemein; splošna navada; splošna izpoved, die Generalbeichte, Cig.; splošna podoba, ein Gemeinbild, Cig. (T.); — gemein, gewöhnlich, C., Z.
1279. srẹ̑šev, adj. Weinstein-: sreševa kislina, die Weinsäure, Cig. (T.).
1280. srẹševína, f. die Weinsäure, h. t.- Cig. (T.).
1281. sŕšen, -ę́na, m. die Hornis (vespa crabro); leti, kakor da bi ga sršeni podili, Cig.; ( fig.) sršene dražiti = ins Wespennest stechen, Mur.; sršene v glavi imeti, mürrisch, verdrießlich sein, Mur.
1282. sršę̑nar, -rja, m. der Wespenbussard (pernis [falco] apivorus), C., Frey. (F.).
1283. sršenják, m. das Hornisnest, C., Z.
1284. sršę́nji, adj. Hornis-: sršenje gnezdo, LjZv.
1285. sršę̑nka, f. neka hruška, C., Mariborska ok., Krško- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
1286. sršę́novəc, -vca, m. = sršenar, Levst. (Nauk).
1287. sršę̑ta, f. = 2. pitnik, koruza za pičo, ( prim. it. sorghetto), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
1288. sršẹ́ti, -ím, vb. impf. = sršati, Cig., Jan., Rib.; obrvi so mu sršele, ko dve metli, Levst. (Zb. sp.).
1289. starẹjševȃnje, n. die Ausübung des Vorsteheramtes, Levst. (Pril.).
1290. starẹjševáti, -ȗjem, vb. impf. Vorsteher (starejšina) sein, C.
1291. starošę́gən, -gna, adj. altmodisch, Jan.
1292. stovariševáti, -ȗjem, vb. impf. ad stovarišiti, Z.; — (stovaruševati se, sich gesellen, ogr.- C.).
1293. strášən, -šna, adj. 1) schrecklich, furchtbar; strašne sanje; strašna burja; ni tako hud kakor s., er ist nicht so schlimm, wie er aussieht, Mur.; — 2) strašno, außerordentlich, überaus: s. grd, s. lačen; s. lije, es regnet fürchterlich; — 3) = strašljiv: strašne ovčice, Jsvkr.; tako je s. (strašan), da po noči ne gre sam pred prag svoje hiše, Lašče- Levst. (Rok.).
1294. strášenje, n. das Schrecken.
1295. straševáti se, -ȗjem se, vb. impf. ad strašniti se; zu erschrecken, zu scheuen pflegen, C.
1296. strešək, -ška, m., Frey. (F.), Cig., pogl. strežek, stržek.
1297. strẹ́šən, -šna, adj. Dach-; strẹ̑šni mah, Cig.
1298. strǫ̑šək, -ška, m. 1) die Auslage, der Aufwand, Habd.- Mik., Guts., Mur., Cig.; nav. pl. stroški, die Kosten, die Ausgaben; na svoje stroške potovati; upravni s., die Verwaltungskosten; — 2) die Kost, die Nahrung, Mur., vzhŠt.- C.; pri kom na strošku biti, C.; daj drvarjem stroška! Trst. (Let.); potni s., die Wegzehrung, C.; — die Lebensmittel: nimamo stroška, C.
1299. strǫ́šən, -šna, adj. kostspielig, Jan. (H.).
1300. stŕšen, -ę́na, m. = sršen, C.

   701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani