še (1.160-1.259)

1160. pšenı̑čar, -rja, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
1161. pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.
1162. pšeničevína, f. das Weizenstroh, C.
1163. pšeničevíšče, n. = pšeničišče, Cig.
1164. pšeníčišče, n. der Weizenacker nach der Ernte, Mur., Cig., Met., jvzhŠt.
1165. pšenı̑čka, f. dem. pšenica; 1) der liebe Weizen, Mur.; — 2) eine Art genießbarer Schwamm, C.; — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
1166. pšenı̑čnica, f. 1) das Weizenstroh; — 2) neka hruška, Ponikve, Šebrelje (Goriš.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — neko jabolko, ki s pšenico dozoreva, C., Notr.; — eine Art kleine Frühpflaume, C.; — eine Art Schwamm, C.; — das Honiggras (holcus lanatus), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
1167. pšenı̑čnik, m. 1) das Weizenbrot, Mur.; — 2) der Monat Juli, C.; — 3) (ječmen) p., die nackte, dem Weizen ähnliche Gerste, C., Z.
1168. pšeničnják, m. das Weizenbrot, Cig., Danj. (Posv. p.), Valj. (Rad); pšenı̑čnjak, Mur.
1169. pšeníka, f. der Grieß, die Grütze, C.
1170. pšenìv, -íva, adj. finnig, C., Koborid- Erj. (Torb.).
1171. pšę̑nki, m. pl. die Finnen, (všenki) C., Nov.; (šenki) Cig.; — pogl. pšenek 1).
1172. pšénọ, n. 1) das in der Stampfe von den Hülsen befreite Getreide: bes. die enthülsten Hirsekörner; kuhano pšeno je (prosena) kaša; — die Grütze, Mur., Cig., Jan.; — laško p., der Reis (oryza sativa), Cig., Tuš. (R.); — babje p., kleiner, feiner Hagel; babje p. gre, es gräupelt (rieselt); — 2) die Finne (im Schweinefleisch), Cig., C.; — 3) = šen, der Rothlauf, Mik. (Et.); (pšen V.-Cig.).
1173. pustǫ́šenje, n. das Verwüsten, Cig., nk.
1174. pȗšək, -ška, m. = poljub, Notr.; — prim. pušniti.
1175. pȗšəljc, m. = šopek, der Blumenstrauß; — prim. bav. buschen, büschel, Levst. (Rok.).
1176. púšən, -šna, adj. Flinten-, Cig.
1177. puševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pušniti; = poljubovati, küssen, C., Trub.
1178. pȗševnik, m. der Ladstock, Tolm.- Erj. (Torb.).
1179. radoslúšən, -šna, adj. folgsam, Jan.
1180. rámšəlj, -šlja, m. der Ramsel, die Milchblume (polygala vulgaris), Cig., Tuš. (B.); — iz nem.
1181. rȃšəc, -šca, m. = orešec, die Wassernuss (trapa natans), Tuš. (B.).
1182. rašę̑ljika, f. die Machaleb-Kirsche (prunus mahaleb), Kras, Trnovo- Erj. (Torb.), Štrek.
1183. rašę̑ljikovica, f. maraskova rozolija (iz rašeljik žgana), Slov.
1184. rášev, adj. iz raša narejen, aus Rasch, Mik.
1185. ráševina, f. = raš.
1186. raševinár, -rja, m. der Raschmacher, Cig.
1187. ráševnat, adj. = rašev, Mik.
1188. ráševnik, m. = raš; hribovci se oblačijo v raševnik, Pjk. (Črt.); — = raševa obleka, Cig., Jan., C., Ravn.
1189. ravnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, M., nk.
1190. 1. rȃvšəlj, -šlja, (-šəljna), m. eine Art Netz; — prim. nem. Reuse, bav. reuschen, Levst. (Rok.).
1191. 2. rávšəlj, -šlja, m. = ravš, Gor.
1192. razdrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. = razreševati, Jan.
1193. razglašénje, n. die Bekanntmachung; — r. Gospodovo, die Epiphanie, Cig.
1194. razglášenost, f. die Ruchbarkeit, Cig., Jan.
1195. razglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = razglašati.
1196. razglaševȃvəc, -vca, m. = kdor kaj razglašuje, Cig.
1197. razgrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razgrešiti, Jan. (H.).
1198. razkošedráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati: razkošedrani lasje, Notr.
1199. razkǫ́šən, -šna, adj. 1) wollüstig, nk.; — 2) luxuriös, nk.; — po drugih slov. jezikih.
1200. razpášən, -šna, adj. ausgelassen, muthwillig: razpašen pastir, razpašno živeti, Dol.; razpašno rabiti kako besedo, Levst. ( Glas.).
1201. razprševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razpršiti; zerstreuen, Let., Zora; — r. se, zerstieben, Cig.
1202. razrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razrešiti.
1203. razrúšən, -šna, adj. zerstörbar, Cig. (T.).
1204. razruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razrušiti; zerstören.
1205. razšę́mati, -am, vb. pf. entlarven, Mur.
1206. razšę́miti, -šę̑mim, vb. pf. = razšemati, Cig.; r. se, sich demaskieren, Zora.
1207. razšepę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = razčeperiti, razšopiriti, C.
1208. razšešúriti se, ** -ȗrim se, vb. pf. struppig werden: razšešurjen, struppig, C.
1209. raztrǫ̑šək, -ška, m. nav. pl. raztroški, die Unkosten, die Ausgaben, C.; hlapca sta imela denar za pijačo in druge raztroške, Jurč.
1210. raztrǫ́šən, -šna, adj. verschwenderisch, Vrt.
1211. raztroševáti, -ȗjem, vb. impf. verthun: imetje r., Jurč.
1212. repȗšəc, -šca, m. der Rapunzel (campanula rapunculus), Cig., Jan.; (phytheuma), Tuš. (B.).
1213. rẹ̑šəc, -šca, m. der Retter, C.
1214. rẹ̑šək, -ška, m. die Gänsedistel (sonchus asper), Vas Krn- Erj. (Torb.).
1215. rešę̑n, adj. gestrichen: rešena mera, gestrichenes Maß ( prim. it. raso, adj. gleich, gestrichen), Vas Krn- Erj. (Torb.).
1216. 1. rẹ́šən, -šna, adj. erlösend, rettend; rešna smrt, Cv.
1217. 2. rę́šən, -šna, adj. tudi: rešȃn, gestrichen (vom Maß): rešan mernik, rešna mera, rešan keznanik, Vrsno ( Tolm.), Koborid- Erj. (Torb.); — prim. rešę̑n.
1218. rẹ́šenəc, -nca, m. der Befreite, der Gerettete, der Erlöste, Cig., Jan.
1219. rẹ́šenje, n. 1) die Erlösung, die Befreiung, die Rettung; — 2) die Erledigung, Cig., Jan., DZ., nk.
1220. rẹ́šenka, f. die Befreite, die Erlöste, Cig., Jan.
1221. rešetáč, m. 1) der das Getreide in der Reiter reinigt, Cig.; — 2) der Kritiker, Cig.
1222. rešetȃnje, n. 1) das Reinigen des Getreides mit der Reiter; — das Siebsetzen ( mont.), Cig. (T.); — 2) das Kritisieren, Cig., Jan., nk.
1223. rešetár, -rja, m. 1) der Verfertiger von Reitern, der Siebmacher; — 2) der Kritikaster, Cig. (T.); — 3) eine alte venetianische Geldmünze, Lašče- Levst. (Rok.); — tudi: rešę̑tar, Str.
1224. rešetaríca, f. die Verfertigerin von Reitern, die Siebmacherin.
1225. rešetarı̑ja, f. = rešetarstvo.
1226. rešetáriti, -ȃrim, vb. impf. Siebmacher sein o. mit Sieben (Reitern) Handel treiben, Jan. (H.).
1227. rešetárka, f. die Weberkarde (dipsacus fullonum), C.; — die Waldkardendistel (dipsacus silvestris), SlGor.- Erj. (Torb.).
1228. rešetárski, adj. die Siebmacher betreffend.
1229. rešetȃrstvọ, n. die Siebfabrication, der Handel mit Sieben (Reitern).
1230. rešétast, adj. reiterartig.
1231. rešetáti, -ȃm, vb. impf. 1) reitern; žito rešetati; — 2) discutieren, Cig. (T.); kritisieren, kritteln, Cig., Jan., Cig. (T.); — durchziehen, durch die Hechel ziehen, Cig.
1232. rešetȃvəc, -vca, m. der Bekrittler, Cig., Jan., Navr. (Kop. sp.).
1233. rešétce, n. dem. rešeto; eine kleine Reiter.
1234. rešétina, f. = smeti, ki ostanejo vrhu žita v rešetu, C.
1235. rešétka, f. das Gatter, das Gitter, Mur., Cig., Jan., C., DZ., nk.
1236. rešetníca, f. das Gitter, C.
1237. rešétọ, n. die Reiter; — vodo z rešetom zajemati, Wasser im Siebe tragen wollen, ein untaugliches Mittel anwenden, Mur., Cig.; — dejati na rešeto, kritisieren, prüfen.
1238. rešetováti, -ȗjem, vb. impf. = rešetati, reitern, C.
1239. rẹševȃnje, n. 1) das Lösen; — 2) das Erledigen; — 3) das Auslösen; — 4) das Erlösen.
1240. rẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad rešiti; 1) lösen; auflösen ( math., phil.), Cig. (T.); — 2) erledigen, nk.; — 3) auslösen; — r. koga, jemandes Namensfest feiern; r. se, sein Namensfest feiern; — 4) erlösen, befreien; — 5) retten.
1241. rẹ̑vše, -eta, n., pogl. revišče, revče.
1242. ritopášən, -šna, adj. = ritopaš, Jan., Levst. (Zb. sp.).
1243. rošénje, n. 1) der Tropfregen, Cig.; — 2) die Anfeuchtung; — das Flachsrösten.
1244. rúšəlj, -šlja, m. 1) der Erdstecher (ein Werkzeug), Z.; — 2) die Geschirrkratze, Jarn.
1245. rúšenje, n. 1) das Zerstören, Cig.; — 2) das Rasenstechen, M.
1246. rúšənski, adj. rušensko platno, feine Leinwand = tenčica, ogr.- C.; — prim. ruho.
1247. rúšev, adj. Krummholz-, Zwergkiefer-, Z.; ruševo olje, Jan.
1248. rúševəc, -vca, m. 1) der Birkhahn (tetrao tetrix), Cig., Jan., M., Erj. (Ž.), Gor.; — 2) = ruš, die Zwergkiefer, der Krummholzbaum, C.; — 3) = pljuvanec, die Alpenrose, der Almrausch (rhododendron), Jesenice ( Gor.).
1249. 1. rúševina, f. coll. der Rasen, C., Z.
1250. 2. rúševina, f. das Zwergkieferholz, das Krummholz, Jan.
1251. rúševje, n. coll. 1) das Zwergkieferholz, das Krummholz (pinus mughus), Snežnik ( Notr.)- M., Nov.; — 2) = ruševec 3), der Alpenrosenstrauch (rhododendron), Zv.; = prim. ruš.
1252. rúševka, f. die Birkhenne, Cig.
1253. salaševáti, -ȗjem, vb. impf. = stanovati, ogr.- C., Trst. (Let.).
1254. samopášən, -šna, adj. 1) zügellos herumschweifend: samopašna živina, Z.; ( pren.) samopašne oči, Z.; — zügellos, zuchtlos, ausgelassen, Jarn., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Zb. sp.); samopašni kozli na levici, Jap. (Prid.); samopašna volja, C.; samopašno živeti, Cig.; samopašno veselje, ausschweifende Freude, Cig.; — eigensinnig, Mik.; — 2) selbstsüchtig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Kr.; samopašna druhal, zadovoljna, da se le njej dobro godi, Str.
1255. samoslı̑šəc, -šca, m. der Ohrenzeuge, Cig., Jan., Cig. (T.), Svet. (Rok.).
1256. sámošən, -šna, adj. einsam, vereinsamt, vzhŠt.- C.; tako samošni smo, Svet. (Rok.); težko mi je samošnemu biti, Jurč.; starka leze s svojega samošnega selišča, Jurč.; samošno tava po hosti, Jurč.; — (menda pravilneje: samošnji).
1257. siromašè, -ę́ta, n. = siromače, Mik., Valj. (Rad).
1258. siromȃšəc, -šca, m. dem. siromah, der Arme, Vrt.
1259. siromášən, -šna, adj. arm, dürftig, Cig., Jan., M., Kr.; — kümmerlich, kärglich, Cig., Jan.

   660 760 860 960 1.060 1.160 1.260 1.360 1.460 1.560  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani