še (1.101-1.200)

1101. primẹševȃnje, n. das Beimischen, Cig.
1102. primẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad primešati.
1103. primojdúševəc, -vca, m. = človek, kateri se rad pridušuje, nk.
1104. primojdúševski, adj. primojduševcu primeren: p. jezik, eine rohe, pöbelhafte Sprache, nk.
1105. prinošénje, n. = prinos, das Opfer, Krelj.
1106. prisluševȃnje, n. das Horchen, Cig.
1107. prisluševáti, -ȗjem, vb. impf. horchen, Cig., Jan.; prislušujoč zvedeti, abhorchen, Jan.
1108. prisluševȃvəc, -vca, m. der Horcher, Cig., Jan.
1109. prisluševȃvka, f. die Horcherin, Cig., Jan.
1110. pristrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Vordach, Jan., Cig. (T.); das Nebendach, Jan.; das Regendach, Cig.; — das Pultdach, Cig. (T.); — der Erker, C.; — 2) die Mauerbank, C.
1111. pristrẹ́šən, -šna, adj. beim (am) Dach befindlich: pristrešna dilica, Zv.
1112. pristrǫ̑šək, -ška, m. das Vorhaus (tudi: prístrošək), kajk.- Valj.; pogl. pristrešek.
1113. prišə̀dši, part. praet. glag. priti.
1114. príšəłc, -łca, m. der Ankömmling, der Fremdling, Dalm.- M.; — ein ungeladener Gast, der Schmarotzer (bei Hochzeiten), Mur., C., vzhŠt.
1115. prišę́pati, -pam, vb. pf. hinkend herankommen, Jan.
1116. prišəpətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. zuflüstern, Jan.
1117. prišəpətávati, -am, vb. impf. ad prišepetati, Jan. (H.).
1118. prišəpę̑tək, -tka, m. die Zuflüsterung, SlN.- C.
1119. prišəptáč, m. der Einbläser, Cig.
1120. prišəptáti, -ȃm, vb. pf. = prišepetati, Cig.; p. komu kaj v uho, Cig.
1121. prišəptávanje, n. das Zuflüstern, die Ohrenbläserei: vražje p., C.
1122. prišəptávati, -am, vb. impf. einflüstern, zuflüstern, Habd.- Mik., Jan.; einsagen, Jan.
1123. prišəptovȃvəc, -vca, m. der Einbläser, Cig.; — der Ohrenbläser, Cig.
1124. príšę̑stək, -stka, m. die Ankunft, C.; (tudi: prišȇstək), kajk.- Valj. (Rad).
1125. prišę́stən, -stna, adj. zukünftig, Meg., Jan., ogr.- Mik., C., ogr.- Let.
1126. prišəstjè, n. 1) die Ankunft, Meg., Jan., ogr.- Mik., C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Zukunft, ogr.- C.
1127. prišę̑stnik, m. der Ankömmling, ogr.- C.
1128. prišę́stnost, f. die Zukunft, C.
1129. prišę́tati, -tam, -čem, vb. pf. lustwandelnd herankommen, Jan., Npes.-Vraz.
1130. prišə̀v, -švà, m. das Angenähte oder Anzunähende, Habd.- Mik.
1131. pritlẹ́šən, -šna, adj. beim Boden befindlich: pritlešno gnezdo, Zv.; — ebenerdig, Jan., C.; (-šnji), Levst. (Pril.); — niedrig, Jan.
1132. pritovariševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pritovarišiti, Z.
1133. privȓšən, -šna, adj. = kar je pri vrhu: privršni podkop, die Flattermine, Cig.; privršna šota, der Rasentorf, Cig.
1134. privršẹ́ti, -im, vb. pf. brausend, sausend herankommen; vihar privrši memo in več ni hudobneža, Ravn.- Valj. (Rad); povodenj privrši, Ravn.- Valj. (Rad).
1135. privršẹ́vati, -am, vb. impf. ad privršeti, Jan.
1136. prizanášən, -šna, adj. = prizanesljiv: Bog je p., Ravn.
1137. proglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = proglašati, nk.
1138. prokšen, adj. übermüthig, muthwillig, C.; — heikel, Meg.- Mik.; = izbirčen, BlKr.- Let.; — delicat: prokšeno goščenje, Habd.- Mik.; prokšena testenica, eine Pastete, C.
1139. prokšenost, f. der Übermuth, der Muthwille, C.
1140. prospẹ́šən, -šna, adj. gedeihlich, ersprießlich, Jan., nk.; — stsl.
1141. prostodúšən, -šna, adj. offenherzig, freimüthig, Cig., Jan., C.; — naiv, Jan., Cig. (T.).
1142. prostopášən, -šna, adj. ungebunden, ausgelassen, Jan.
1143. prošénje, n. das Bitten, Mur., Cig.
1144. próšənjski, adj. Bitt-: prošenjsko pismo, C.; na p. pot se podati, bitten gehen, C.
1145. prošèt, -šę́ta, m. = prešet, der Spaziergang, Šol.; (próšet) BlKr.
1146. prošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Jan. (H.).
1147. pŕšən, -šna, adj. pȓšna kopel, das Douchebad, Jan. (H.).
1148. pršẹ̑nje, n. das Nebelreißen, der Staubregen.
1149. pršẹ́ti, -í, vb. impf. fein regnen, nieseln; iz megle prši.
1150. pšę̑la, f. 1) = čebela, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
1151. pšȇnar, -rja, m. 1) der Grützehändler, Cig., C.; — 2) mlinski kamen, ki proso lušči in tako pšeno dela, Kr.- Valj. (Rad).
1152. pšénast, adj. 1) grießartig, Cig., Jan.; — 2) mit Hirsebrei vermischt: pšenasta repa, Svet. (Rok.).
1153. pšenátən, -tna, adj. = ikrast (finnig): pšenatna svinja, C.
1154. pšenčàv, -áva, adj. = ikrast, finnig, Cig.
1155. pšenčìv, -íva, adj. = ikrast, finnig: pšenčivo meso, C., Polj.
1156. pšénək, -nka, m. 1) die Finne, C.; — 2) der Grus in den Bienenstöcken, V.-Cig.
1157. pšenetljìv, -íva, adj. = ikrast, finnig, Poh.
1158. pšeníca, f. der Weizen (triticum vulgare); p. resnica, der Bartweizen, Cig.; p. golica, der Glattweizen, Z.; zložena p., der Wunderweizen, Cig., C.; kravja p., der Kuhweizen (melampyrum), C.
1159. pšeničák, m. das Weizenbrot, Mik.
1160. pšenı̑čar, -rja, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
1161. pšeníčən, -čna, adj. Weizen-; p. kruh; pšenična moka, slama; — pšenično govoriti, auf eine feine Art sprechen, Cig.; — pšenični čas, die Muße, Z.
1162. pšeničevína, f. das Weizenstroh, C.
1163. pšeničevíšče, n. = pšeničišče, Cig.
1164. pšeníčišče, n. der Weizenacker nach der Ernte, Mur., Cig., Met., jvzhŠt.
1165. pšenı̑čka, f. dem. pšenica; 1) der liebe Weizen, Mur.; — 2) eine Art genießbarer Schwamm, C.; — neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.).
1166. pšenı̑čnica, f. 1) das Weizenstroh; — 2) neka hruška, Ponikve, Šebrelje (Goriš.), v Brkinih- Erj. (Torb.); — neko jabolko, ki s pšenico dozoreva, C., Notr.; — eine Art kleine Frühpflaume, C.; — eine Art Schwamm, C.; — das Honiggras (holcus lanatus), Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
1167. pšenı̑čnik, m. 1) das Weizenbrot, Mur.; — 2) der Monat Juli, C.; — 3) (ječmen) p., die nackte, dem Weizen ähnliche Gerste, C., Z.
1168. pšeničnják, m. das Weizenbrot, Cig., Danj. (Posv. p.), Valj. (Rad); pšenı̑čnjak, Mur.
1169. pšeníka, f. der Grieß, die Grütze, C.
1170. pšenìv, -íva, adj. finnig, C., Koborid- Erj. (Torb.).
1171. pšę̑nki, m. pl. die Finnen, (všenki) C., Nov.; (šenki) Cig.; — pogl. pšenek 1).
1172. pšénọ, n. 1) das in der Stampfe von den Hülsen befreite Getreide: bes. die enthülsten Hirsekörner; kuhano pšeno je (prosena) kaša; — die Grütze, Mur., Cig., Jan.; — laško p., der Reis (oryza sativa), Cig., Tuš. (R.); — babje p., kleiner, feiner Hagel; babje p. gre, es gräupelt (rieselt); — 2) die Finne (im Schweinefleisch), Cig., C.; — 3) = šen, der Rothlauf, Mik. (Et.); (pšen V.-Cig.).
1173. pustǫ́šenje, n. das Verwüsten, Cig., nk.
1174. pȗšək, -ška, m. = poljub, Notr.; — prim. pušniti.
1175. pȗšəljc, m. = šopek, der Blumenstrauß; — prim. bav. buschen, büschel, Levst. (Rok.).
1176. púšən, -šna, adj. Flinten-, Cig.
1177. puševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pušniti; = poljubovati, küssen, C., Trub.
1178. pȗševnik, m. der Ladstock, Tolm.- Erj. (Torb.).
1179. radoslúšən, -šna, adj. folgsam, Jan.
1180. rámšəlj, -šlja, m. der Ramsel, die Milchblume (polygala vulgaris), Cig., Tuš. (B.); — iz nem.
1181. rȃšəc, -šca, m. = orešec, die Wassernuss (trapa natans), Tuš. (B.).
1182. rašę̑ljika, f. die Machaleb-Kirsche (prunus mahaleb), Kras, Trnovo- Erj. (Torb.), Štrek.
1183. rašę̑ljikovica, f. maraskova rozolija (iz rašeljik žgana), Slov.
1184. rášev, adj. iz raša narejen, aus Rasch, Mik.
1185. ráševina, f. = raš.
1186. raševinár, -rja, m. der Raschmacher, Cig.
1187. ráševnat, adj. = rašev, Mik.
1188. ráševnik, m. = raš; hribovci se oblačijo v raševnik, Pjk. (Črt.); — = raševa obleka, Cig., Jan., C., Ravn.
1189. ravnodúšən, -šna, adj. gleichmüthig, M., nk.
1190. 1. rȃvšəlj, -šlja, (-šəljna), m. eine Art Netz; — prim. nem. Reuse, bav. reuschen, Levst. (Rok.).
1191. 2. rávšəlj, -šlja, m. = ravš, Gor.
1192. razdrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. = razreševati, Jan.
1193. razglašénje, n. die Bekanntmachung; — r. Gospodovo, die Epiphanie, Cig.
1194. razglášenost, f. die Ruchbarkeit, Cig., Jan.
1195. razglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = razglašati.
1196. razglaševȃvəc, -vca, m. = kdor kaj razglašuje, Cig.
1197. razgrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad razgrešiti, Jan. (H.).
1198. razkošedráti, -ȃm, vb. pf. = razkuštrati: razkošedrani lasje, Notr.
1199. razkǫ́šən, -šna, adj. 1) wollüstig, nk.; — 2) luxuriös, nk.; — po drugih slov. jezikih.
1200. razpášən, -šna, adj. ausgelassen, muthwillig: razpašen pastir, razpašno živeti, Dol.; razpašno rabiti kako besedo, Levst. ( Glas.).

   601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani