še (1.060-1.159)

1060. prešepíti, -ím, vb. pf., C., pogl. preščepiti.
1061. prešę́rən, -rna, adj. ausgelassen, muthwillig, übermüthig, Meg., Mur., Cig., Jan., nk.; ljubezen nẹ́ prešerna, "die Liebe treibt nicht Muthwillen", Dalm.; prešeren, lotrast hlapec, ("ein schalkhafter Knecht"), Krelj; leichtsinnig, Met.; keck, frech, Meg., Cig., C.; z besedami so prešerne ("frech") in nesramne, Trub.; prešerno reči, "frech heraussagen", Trub.; — geil, unzüchtig, Meg.; — hoffährtig: p. v obleki, ogr.- C.; — ( Metelko, Levst. [ SlN. V. 39.] i. dr. pišejo: preširen; toda prim. Škrabec, Kres I. 520.).
1062. prešę́rnost, f. die Ausgelassenheit, der Muthwille, die Keckheit, Mur., Cig., Jan., Dalm., Trub., nk.; prešernosti, Ausschreitungen, Levst. (Nauk).
1063. 1. prešéstən, -stna, adj. vergangen, verflossen: prešestno nedeljo, am vergangenen Sonntag, vzhŠt.- C.
1064. 2. prę̑šestən, -stna, adj. ehebrecherisch, Cig.; — pogl. prešušten.
1065. prešę̑stkati, -am, vb. pf. abzirkeln, C.
1066. prę̑šestnica, prę̑šestnik, itd. išči pod: prešeš-, prešuš-.
1067. prešę̑škati, -am, vb. pf. 1) mit einer Ruthe o. einem Stäbchen durchprügeln, C., BlKr.- M.; — 2) p. se, sich durchschmarotzen, Cig.
1068. prę̑šeštən, -štna, adj. = prešušten, Mur., Jan.; (prešešen) Jsvkr.
1069. prę̑šeštljiv, adj. = prešuštljiv, Jan.
1070. prę̑šeštnica, f. = prešuštnica, Mur., Cig., Jan.
1071. prę̑šeštnik, m. = prešuštnik, Mur., (-šnik), Skal.- Mik.
1072. prę̑šeštvar, -rja, m. = prešuštnik, C.
1073. prę̑šeštvati, -am, vb. impf., Mur., Cig., Jan. i. dr.; pogl. prešuštvovati.
1074. prę̑šeštvən, -štvəna, adj. = prešuštven, Cig.
1075. prę̑šeštvọ, n. = prešuštvo, Mur., Cig., Jan., Skal.- Mik.
1076. prešèt, -šę́ta, m. das Spazierengehen, der Spaziergang: iti na p., voditi koga na p., BlKr.- DSv.
1077. prešę́tati, -am, I. vb. pf. durchwandeln, Jan.; p. se = prehoditi se, Jan. (H.); — II. p. se, vb. impf. auf und abgehen: Po hiši se prešetata, Za roke se sprijemata, Npes.-K.
1078. prešetávati se, -am se, vb. impf. spazieren, M., C.
1079. prešə̀v, -švà, m. die Steppnaht, Jan.
1080. prę́ševəc, -vca, m. der Presswein, V.-Cig.
1081. prevršẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchtosen, durchbrausen, Cig., Jan.; — 2) übertosen, Jan.; — tudi: prevŕšati, ím, Cig.
1082. prevršẹ́vati, -am, vb. impf. ad prevršeti, Jan.
1083. prevzvíšen, adj. erhaben, Jan. (H.); prevzvišeni gospod N., seine Excellenz der Herr N., nk.
1084. prevzvíšenost, f. die Excellenz, Jan., nk.; Njega p., Seine Excellenz, nk.; (po hs.); — ( die Eminenz, Cig.).
1085. pribọ̑ljšək, -ška, m. die Zubesserung, die Aufbesserung: kak p. si izgovoriti poleg živeža (o starih); — die Begünstigung, Cig.; največji p. uživajoči narod, die meistbegünstigte Nation, DZ.
1086. priboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad priboljšati.
1087. pridȃljšək, -ška, m. eine kleine Verlängerung, Z.; — der Anschieber an einem Tische, Cig.
1088. priduševȃnje, n. 1) das Beschwören; — 2) das Schwören bei seiner Seele.
1089. priduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pridušiti.
1090. priduševȃvəc, -vca, m. človek, ki se rad pridušuje.
1091. priglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = priglašati, Jan., Let.
1092. prihíšən, -šna, adj. beim Hause befindlich, Haus-, M.; prihı̑šna žival, das Hausthier, UčT.
1093. prihiševáti, -ȗjem, vb. pf. erwirtschaften, M.
1094. prikrȃjšək, -ška, m. die Verkürzung, Cig., Jan.; računski p., der Rechnungsvortheil, Cel. (Geom.).
1095. prikrajševȃnje, n. das Kürzen; — das Schmälern; — das Beeinträchtigen.
1096. prikrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad prikrajšati.
1097. prikrajševȃvəc, -vca, m. der Verkürzer, Cig.
1098. prikrajševȃvka, f. die Verkürzerin, Cig.
1099. primẹ̑šək, -ška, m. das Beigemischte, die Ingredienz, Cig.
1100. primešetáriti, -ȃrim, vb. pf. als Mäkler erwerben, ermäkeln.
1101. primẹševȃnje, n. das Beimischen, Cig.
1102. primẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad primešati.
1103. primojdúševəc, -vca, m. = človek, kateri se rad pridušuje, nk.
1104. primojdúševski, adj. primojduševcu primeren: p. jezik, eine rohe, pöbelhafte Sprache, nk.
1105. prinošénje, n. = prinos, das Opfer, Krelj.
1106. prisluševȃnje, n. das Horchen, Cig.
1107. prisluševáti, -ȗjem, vb. impf. horchen, Cig., Jan.; prislušujoč zvedeti, abhorchen, Jan.
1108. prisluševȃvəc, -vca, m. der Horcher, Cig., Jan.
1109. prisluševȃvka, f. die Horcherin, Cig., Jan.
1110. pristrẹ̑šək, -ška, m. 1) das Vordach, Jan., Cig. (T.); das Nebendach, Jan.; das Regendach, Cig.; — das Pultdach, Cig. (T.); — der Erker, C.; — 2) die Mauerbank, C.
1111. pristrẹ́šən, -šna, adj. beim (am) Dach befindlich: pristrešna dilica, Zv.
1112. pristrǫ̑šək, -ška, m. das Vorhaus (tudi: prístrošək), kajk.- Valj.; pogl. pristrešek.
1113. prišə̀dši, part. praet. glag. priti.
1114. príšəłc, -łca, m. der Ankömmling, der Fremdling, Dalm.- M.; — ein ungeladener Gast, der Schmarotzer (bei Hochzeiten), Mur., C., vzhŠt.
1115. prišę́pati, -pam, vb. pf. hinkend herankommen, Jan.
1116. prišəpətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. zuflüstern, Jan.
1117. prišəpətávati, -am, vb. impf. ad prišepetati, Jan. (H.).
1118. prišəpę̑tək, -tka, m. die Zuflüsterung, SlN.- C.
1119. prišəptáč, m. der Einbläser, Cig.
1120. prišəptáti, -ȃm, vb. pf. = prišepetati, Cig.; p. komu kaj v uho, Cig.
1121. prišəptávanje, n. das Zuflüstern, die Ohrenbläserei: vražje p., C.
1122. prišəptávati, -am, vb. impf. einflüstern, zuflüstern, Habd.- Mik., Jan.; einsagen, Jan.
1123. prišəptovȃvəc, -vca, m. der Einbläser, Cig.; — der Ohrenbläser, Cig.
1124. príšę̑stək, -stka, m. die Ankunft, C.; (tudi: prišȇstək), kajk.- Valj. (Rad).
1125. prišę́stən, -stna, adj. zukünftig, Meg., Jan., ogr.- Mik., C., ogr.- Let.
1126. prišəstjè, n. 1) die Ankunft, Meg., Jan., ogr.- Mik., C., ogr.- Valj. (Rad); — 2) die Zukunft, ogr.- C.
1127. prišę̑stnik, m. der Ankömmling, ogr.- C.
1128. prišę́stnost, f. die Zukunft, C.
1129. prišę́tati, -tam, -čem, vb. pf. lustwandelnd herankommen, Jan., Npes.-Vraz.
1130. prišə̀v, -švà, m. das Angenähte oder Anzunähende, Habd.- Mik.
1131. pritlẹ́šən, -šna, adj. beim Boden befindlich: pritlešno gnezdo, Zv.; — ebenerdig, Jan., C.; (-šnji), Levst. (Pril.); — niedrig, Jan.
1132. pritovariševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pritovarišiti, Z.
1133. privȓšən, -šna, adj. = kar je pri vrhu: privršni podkop, die Flattermine, Cig.; privršna šota, der Rasentorf, Cig.
1134. privršẹ́ti, -im, vb. pf. brausend, sausend herankommen; vihar privrši memo in več ni hudobneža, Ravn.- Valj. (Rad); povodenj privrši, Ravn.- Valj. (Rad).
1135. privršẹ́vati, -am, vb. impf. ad privršeti, Jan.
1136. prizanášən, -šna, adj. = prizanesljiv: Bog je p., Ravn.
1137. proglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = proglašati, nk.
1138. prokšen, adj. übermüthig, muthwillig, C.; — heikel, Meg.- Mik.; = izbirčen, BlKr.- Let.; — delicat: prokšeno goščenje, Habd.- Mik.; prokšena testenica, eine Pastete, C.
1139. prokšenost, f. der Übermuth, der Muthwille, C.
1140. prospẹ́šən, -šna, adj. gedeihlich, ersprießlich, Jan., nk.; — stsl.
1141. prostodúšən, -šna, adj. offenherzig, freimüthig, Cig., Jan., C.; — naiv, Jan., Cig. (T.).
1142. prostopášən, -šna, adj. ungebunden, ausgelassen, Jan.
1143. prošénje, n. das Bitten, Mur., Cig.
1144. próšənjski, adj. Bitt-: prošenjsko pismo, C.; na p. pot se podati, bitten gehen, C.
1145. prošèt, -šę́ta, m. = prešet, der Spaziergang, Šol.; (próšet) BlKr.
1146. prošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Jan. (H.).
1147. pŕšən, -šna, adj. pȓšna kopel, das Douchebad, Jan. (H.).
1148. pršẹ̑nje, n. das Nebelreißen, der Staubregen.
1149. pršẹ́ti, -í, vb. impf. fein regnen, nieseln; iz megle prši.
1150. pšę̑la, f. 1) = čebela, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
1151. pšȇnar, -rja, m. 1) der Grützehändler, Cig., C.; — 2) mlinski kamen, ki proso lušči in tako pšeno dela, Kr.- Valj. (Rad).
1152. pšénast, adj. 1) grießartig, Cig., Jan.; — 2) mit Hirsebrei vermischt: pšenasta repa, Svet. (Rok.).
1153. pšenátən, -tna, adj. = ikrast (finnig): pšenatna svinja, C.
1154. pšenčàv, -áva, adj. = ikrast, finnig, Cig.
1155. pšenčìv, -íva, adj. = ikrast, finnig: pšenčivo meso, C., Polj.
1156. pšénək, -nka, m. 1) die Finne, C.; — 2) der Grus in den Bienenstöcken, V.-Cig.
1157. pšenetljìv, -íva, adj. = ikrast, finnig, Poh.
1158. pšeníca, f. der Weizen (triticum vulgare); p. resnica, der Bartweizen, Cig.; p. golica, der Glattweizen, Z.; zložena p., der Wunderweizen, Cig., C.; kravja p., der Kuhweizen (melampyrum), C.
1159. pšeničák, m. das Weizenbrot, Mik.

   560 660 760 860 960 1.060 1.160 1.260 1.360 1.460  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani