še (1.001-1.100)

1001. povȓšək, -ška, m. (kar se še po vrhu da) die Zugabe, die Beilage, Cig.; — das Beiessen, Cig.; — die Überzahl, Cig.
1002. povȓšən, -šna, adj. 1) an der Oberfläche gelegen, C.; površni premog, die Thaukohle, Cig.; — 2) oberflächlich, flüchtig; površno delo; površno pregledati kaj.
1003. površẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig rauschen, Cig.
1004. povšę́čən, -čna, adj. erwünscht, Jan.
1005. povšę́či, adv. = po všeči, erwünscht, Jan. (H.).
1006. požerúšən, -šna, adj. = požrešen, C.
1007. požrẹ́šən, -šna, adj. essgierig, gefräßig; p. kakor volk, Z.; — schlemmerisch, schwelgerisch, Mur., Cig., Jan.; — habgierig.
1008. požrẹševȃnje, n. die Fresserei, das Schlemmen, Cig.
1009. požrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. schlemmen, in Fraß und Völlerei leben, schwelgen, Mur., Cig., Jan.
1010. prȃšəc, -šca, m. dem. prah; das Stäubchen.
1011. prȃšək, -ška, m. dem. prah; 1) das Stäubchen; — 2) das Pulver, Cig., Jan.; p. za zobe, das Zahnpulver, Cig.
1012. 1. prášən, -šna, adj. 1) Staub-: prȃšni plaz, die Staublavine, Cig. (T.); prašni cveti, Staubblüten, Cig. (T.), nk.; — 2) mit Staub bedeckt, staubig; ves sem p.; tudi: prašȃn.
1013. 2. prášən, -šna, adj. Brach-: prȃšna njiva, Cig., Jan.
1014. 1. prašénje, n. das Stauben, das Gestiebe.
1015. 2. prášenje, n. das Brachen.
1016. prȃvšən, -šna, adj. richtig, normal, Mur., Cig., Nov.; gehörig: pravšna oblika, v pravšnem redu, DZ.; v pravšni daljavi, in angemessener Entfernung, Levst. (Cest.); pravšno preudarivši vse okolnosti, mit billiger Erwägung aller Verhältnisse, DZ.
1017. predhíšən, -šna, adj. vor dem Hause befindlich.
1018. predstrẹ̑šək, -ška, m. das Vordach, Z., Bes.
1019. predȗšək, -ška, m. der Absatz beim Trinken: brez preduška izpiti, in einem Zuge austrinken, Cig., C.
1020. preglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = preglašati, Jan. (H.).
1021. pregluševáti, -ȗjem, vb. impf. ad preglušiti; übertäuben, Z.; übertönen, nk.
1022. pregrẹ̑šək, -ška, m. die Versündigung, das Vergehen, der Fehltritt; — ein begangener Fehler, der Fehlgriff, Mur., Cig., Jan.; p. v reji, C.
1023. pregrẹ́šən, -šna, adj. sündig, sündhaft; lasterhaft; pregrešno življenje.
1024. pregrẹšénje, n. die Versündigung.
1025. pregrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pregrešiti; ( nav.) p. se, sich versündigen.
1026. preizkȗšenəc, -nca, m. der Geprüfte, Cig.
1027. preizkȗšenost, f. die Erprobtheit, Jan.
1028. preizkuševáłən, -łna, adj. Prüfungs-: preizkuševȃłna komisija, DZ.
1029. preizkuševȃłnica, f. das Prüfungslocale, DZ.
1030. preizkuševánəc, -nca, m. der Prüfling, der Prüfungscandidat, Cig., DZ., Nov.
1031. preizkuševȃnje, n. das Prüfen, das Erproben.
1032. preizkuševȃnjski, adj. = preizkusen, Prüfungs-, DZ.
1033. preizkuševáti, -ȗjem, vb. impf. = preizkušati; prüfen, erproben, Cig., DZ.
1034. preizkuševȃvəc, -vca, m. der Examinator: strokovni p., der Fachexaminator, DZ.
1035. prekȓšək, -ška, m. die Übertretung: p. zakona, Levst. (Nauk); lovni p., der Jagdfrevel, Jan. (H.); der Fehler: paziti se večjih prekrškov v blagoglasju, Zv.
1036. prekršeník, m. der Übertreter: p. tvoje pravde, ogr.- Let.
1037. prekršénje, n. die Übertretung, kajk.- Valj. (Rad).
1038. prẹ́kšen, adj. muthwillig, C.
1039. prẹ́kšenost, f. die Ausgelassenheit, der Muthwille, die Frechheit, Cig., C., ogr.- Mik.
1040. prẹkšenováti, -ȗjem, vb. impf. Muthwillen treiben, C.; o kom, o čem p., C.; od koga p.: od mene prekšenujo, ogr.- Valj. (Rad).
1041. premešetáriti, -ȃrim, vb. pf. durchmäkeln, Cig.; durch Mäkeln vermitteln: veliko je že premešetaril.
1042. premešetarjeváti, -ȗjem, vb. impf. als Mäkler vermitteln: denar p., SlN.
1043. premešę́titi, -ę̑tim, vb. pf. = premešetariti, als Mäkler vermitteln, C.
1044. prepožrẹ́šən, -šna, adj. zu gefräßig; — überaus gefräßig.
1045. prepraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad preprašati, Cig.
1046. preprošénje, n. die Überredung durch Bitten, M.
1047. prerešetáti, -ȃm, vb. pf. durchreitern, ausreitern; — durchhecheln, bekritteln, Cig., Jan., nk.; — p. kaj, etwas erörtern, Cig.
1048. prerešetávati, -am, vb. impf. = prerešetovati, nk.
1049. prerešetováti, -ȗjem, vb. impf. ad prerešetati.
1050. presliševáti, -ȗjem, vb. impf. ad preslišati, M., Ravn.
1051. preslúšən, -šna, adj. = kdor dobro ne sliši, C.
1052. prespẹ́šən, -šna, adj. allzuschnell: žito prespešno (allzuüppig) raste, Ravn. (Abc.).
1053. prestrášən, -šna, adj. zu schrecklich; — überaus schrecklich.
1054. prestrȃšenost, f. die Erschrockenheit, Cig.
1055. prestraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad prestrašiti, Jan.
1056. prešę́miti, -šę̑mim, vb. pf. übertölpeln, Jan.
1057. prešentováti, -ȗjem, vb. pf. eine gewisse Zeit hindurch (mit dem Worte šent oder übhpt.) fluchen, Cig.
1058. prešę́pati, -am, vb. pf. durchhinken, Cig.
1059. prešəpətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. mit Flüstern, Lispeln zubringen, durchlispeln: celo uro p., Cig.
1060. prešepíti, -ím, vb. pf., C., pogl. preščepiti.
1061. prešę́rən, -rna, adj. ausgelassen, muthwillig, übermüthig, Meg., Mur., Cig., Jan., nk.; ljubezen nẹ́ prešerna, "die Liebe treibt nicht Muthwillen", Dalm.; prešeren, lotrast hlapec, ("ein schalkhafter Knecht"), Krelj; leichtsinnig, Met.; keck, frech, Meg., Cig., C.; z besedami so prešerne ("frech") in nesramne, Trub.; prešerno reči, "frech heraussagen", Trub.; — geil, unzüchtig, Meg.; — hoffährtig: p. v obleki, ogr.- C.; — ( Metelko, Levst. [ SlN. V. 39.] i. dr. pišejo: preširen; toda prim. Škrabec, Kres I. 520.).
1062. prešę́rnost, f. die Ausgelassenheit, der Muthwille, die Keckheit, Mur., Cig., Jan., Dalm., Trub., nk.; prešernosti, Ausschreitungen, Levst. (Nauk).
1063. 1. prešéstən, -stna, adj. vergangen, verflossen: prešestno nedeljo, am vergangenen Sonntag, vzhŠt.- C.
1064. 2. prę̑šestən, -stna, adj. ehebrecherisch, Cig.; — pogl. prešušten.
1065. prešę̑stkati, -am, vb. pf. abzirkeln, C.
1066. prę̑šestnica, prę̑šestnik, itd. išči pod: prešeš-, prešuš-.
1067. prešę̑škati, -am, vb. pf. 1) mit einer Ruthe o. einem Stäbchen durchprügeln, C., BlKr.- M.; — 2) p. se, sich durchschmarotzen, Cig.
1068. prę̑šeštən, -štna, adj. = prešušten, Mur., Jan.; (prešešen) Jsvkr.
1069. prę̑šeštljiv, adj. = prešuštljiv, Jan.
1070. prę̑šeštnica, f. = prešuštnica, Mur., Cig., Jan.
1071. prę̑šeštnik, m. = prešuštnik, Mur., (-šnik), Skal.- Mik.
1072. prę̑šeštvar, -rja, m. = prešuštnik, C.
1073. prę̑šeštvati, -am, vb. impf., Mur., Cig., Jan. i. dr.; pogl. prešuštvovati.
1074. prę̑šeštvən, -štvəna, adj. = prešuštven, Cig.
1075. prę̑šeštvọ, n. = prešuštvo, Mur., Cig., Jan., Skal.- Mik.
1076. prešèt, -šę́ta, m. das Spazierengehen, der Spaziergang: iti na p., voditi koga na p., BlKr.- DSv.
1077. prešę́tati, -am, I. vb. pf. durchwandeln, Jan.; p. se = prehoditi se, Jan. (H.); — II. p. se, vb. impf. auf und abgehen: Po hiši se prešetata, Za roke se sprijemata, Npes.-K.
1078. prešetávati se, -am se, vb. impf. spazieren, M., C.
1079. prešə̀v, -švà, m. die Steppnaht, Jan.
1080. prę́ševəc, -vca, m. der Presswein, V.-Cig.
1081. prevršẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) durchtosen, durchbrausen, Cig., Jan.; — 2) übertosen, Jan.; — tudi: prevŕšati, ím, Cig.
1082. prevršẹ́vati, -am, vb. impf. ad prevršeti, Jan.
1083. prevzvíšen, adj. erhaben, Jan. (H.); prevzvišeni gospod N., seine Excellenz der Herr N., nk.
1084. prevzvíšenost, f. die Excellenz, Jan., nk.; Njega p., Seine Excellenz, nk.; (po hs.); — ( die Eminenz, Cig.).
1085. pribọ̑ljšək, -ška, m. die Zubesserung, die Aufbesserung: kak p. si izgovoriti poleg živeža (o starih); — die Begünstigung, Cig.; največji p. uživajoči narod, die meistbegünstigte Nation, DZ.
1086. priboljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad priboljšati.
1087. pridȃljšək, -ška, m. eine kleine Verlängerung, Z.; — der Anschieber an einem Tische, Cig.
1088. priduševȃnje, n. 1) das Beschwören; — 2) das Schwören bei seiner Seele.
1089. priduševáti, -ȗjem, vb. impf. ad pridušiti.
1090. priduševȃvəc, -vca, m. človek, ki se rad pridušuje.
1091. priglaševáti, -ȗjem, vb. impf. = priglašati, Jan., Let.
1092. prihíšən, -šna, adj. beim Hause befindlich, Haus-, M.; prihı̑šna žival, das Hausthier, UčT.
1093. prihiševáti, -ȗjem, vb. pf. erwirtschaften, M.
1094. prikrȃjšək, -ška, m. die Verkürzung, Cig., Jan.; računski p., der Rechnungsvortheil, Cel. (Geom.).
1095. prikrajševȃnje, n. das Kürzen; — das Schmälern; — das Beeinträchtigen.
1096. prikrajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad prikrajšati.
1097. prikrajševȃvəc, -vca, m. der Verkürzer, Cig.
1098. prikrajševȃvka, f. die Verkürzerin, Cig.
1099. primẹ̑šək, -ška, m. das Beigemischte, die Ingredienz, Cig.
1100. primešetáriti, -ȃrim, vb. pf. als Mäkler erwerben, ermäkeln.

   501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani