še (3.459)

1. šè, adv. noch; — še — ne, nicht einmal; še toliko ne; še sanjalo se mi ni, es ist mir nicht einmal im Traum eingefallen; — še le, erst; še le zdaj si prišel; tam še le bo veselje.
2. šebę́dər, -dra, m. = šveder 1), C.
3. šebeníca, f. = šebenik, Medv. (Rok.).
4. šebeník, m. = rumena vijolica, der Goldlack, der gelbe Feigel (cheiranthus cheiri), Tuš. (R.), Goriš.
5. šebǫ̑j, m. die Levkoje (matthiola), Tuš. (B.), Medv. (Rok.); — prim. hs. šeboj, der Goldlack.
6. šebǫ̑jka, f. die Knotenblume (leucojum), Cig., Jan., Medv. (Rok.).
7. šę́dəm, -dma, m. der Wald, Guts.; schlagbarer Buchenwald ( nam. ščedem?), Meg.- Valj. (Rad); — (tudi krajno ime na Št.; prim. ščedeti in nem. "Schonung" in "Park" iz lat. parcus, C.).
8. šę̑f, m. der Weinheber, ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.; ( "setzt ein nhd. Schöpf voraus", Mik. [Et.]).
9. šę̑farica, f. der Schöpflöffel, Dol.; — iz nem.
10. šę̑flja, f. das Schöpfgefäß; — iz nem.
11. šéga, f. 1) der Brauch, die Sitte; kolikor krajev, toliko šeg, Npreg.- Jan. (Slovn.); — šego vedeti komu, jemandes Laune kennen, C.; svoje šege biti, launenhaft sein, C.; — die Mode, Cig., Jan.; mož po šegi, Cig.; — 2) die Schlauheit: to vam hote s šego ino zlobo nagoditi ("mit falschen Tücken"), Krelj.
12. šəgáčən, -čna, adj., pogl. ščegačen.
13. šegáriti se, -ȃrim se, vb. impf. š. se iz koga, jemanden zum Besten haben, ihn foppen, C., vzhŠt.
14. šegȃrstvọ, n. die Entbindungskunst, Cig.
15. šégast, adj. pfiffig, Z., Svet. (Rok.).
16. šegàv, -áva, adj. 1) klug, pfiffig, schlau, Habd.- Mik., Dict., Cig., Jan., Dalm. (Reg.); k temu hudič šegavo pomaga ("meisterlich"), Krelj; šegavo komu v oči gledati, Zv.; čudno in šegavo ravnati s kom, Dalm.; šegavo govorjenje Ciceronovo, ("meisterliche Sprache"), Krelj; — 2) witzig, Cig., Jan., BlKr.- Mik., nk.; tudi: šégav, BlKr.- Erj. (Torb.); — 3) = nagajiv, vzhŠt.; — 4) launenhaft: šegav kakor vreme, C.
17. šegȃvəc, -vca, m. der Witzbold, der Possenreißer, Cig., Jan.
18. šegávost, f. 1) die Klugheit, die Schlauheit, Dict., Cig., Jan., C., Krelj; — 2) die Launenhaftigkeit, C.
19. šəgət-, išči pod: ščeget-.
20. šégica, f. dem. šega: ošabni farizej celo Bogu se podpre in mu šegice, ki jih je trdil, šteje, Ravn.
21. šeják, m. der Froschbiss (hydrocharis), Medv. (Rok.), (šejek), C.
22. šēlak, m. neka smola, der Schellack, Cig. (T.).
23. šélin, -ína, m. der Sellerie (apium graveolens), Štrek.; — prim. zelena.
24. šeljút, m. = malovreden človek, BlKr.- Let.
25. šeljútati, -am, vb. impf. = počasi hoditi, BlKr.- Let.; — prim. šljutati.
26. šę́ma, f. 1) die Larve, die Maske, Mur., Cig., Jan., Mik., nk.; — 2) die maskierte Person, die Maske; pustna š., dela, govori kakor kvatrna šema = šale zbija o nepravem času, Dol.- Levst. (Rok.); šeme ga ližejo, er ist närrisch, muthwillig, Mur.; — 2) = prismoda, ein dummer Kerl; šema neumna! prava šema je; — 3) die Genitalien des Weibes, der Stute, Ljub., Dol.; — prim. nem. Schemen = Schatten, Larve, Mik. (Et.).
27. šę̑mar, -rja, m. 1) der Maskenverfertiger, Mur.; — 2) der Maskierte, BlKr.- DSv.
28. šemarı̑ja, f. das Maskentreiben; übhpt. närrisches Treiben.
29. šę́mast, adj. 1) maskenähnlich; — fratzenhaft, Jan.; — 2) dumm, närrisch; š. človek; š. izprevod, Navr. (Let.); — š. konj (če se rad plaši), Gor.
30. šemástiti, -ȃstim, vb. impf., pogl. šumastiti.
31. šematīzəm, -zma, m. imenik, der Schematismus.
32. šę̑mbər, -bra, interj. neka kletvica; — tudi: m. š. te vzemi! Jurč.
33. šembílja, f. die Sibylle, Cig.; modra ko šembilja, Gor.- Mik.
34. šembı̑ljski, adj. sibyllinisch, Cig.
35. šẹ̑mbraj, interj. = šember: š. te! tudi: m. neki šembraj me je prav daleč okoli nosil, Glas.
36. šę̑mbran, adj. ( part.) verflixt, vermaledeit (v kletvicah); šembrana para! šembran človek!
37. šę̑mež, m. 1) = šema: s plevami natlačen šemež, Dol.; — ein dummer Mensch, M., Dol.; — 2) der Geck, Cig.
38. šę̑mežən, -žna, adj. geckenhaft: šemežni mladi babjaki, Jurč.
39. šę́mica, f. dem. šema; 1) eine kleine Maske; — 2) das Närrchen, Mur.; — ein dummer Mensch.
40. šemígati, -am, vb. impf. wackelnd, hinkend gehen, Hal.- C.
41. šę́miti, šę̑mim, vb. impf. 1) maskieren, Jan.; š. se, sich maskieren, Cig.; — 2) š. se, sich närrisch betragen, M.; — sich unnatürlich geberden, sich zieren, Cig.; — 3) š. koga, einem ein Blendwerk vormachen, Cig.; — 4) lächerlich machen, bespötteln, Cig.
42. šę̑mpla, f. ein weites Holzgefäß, in welches der Wein abgezapft wird, Štrek.
43. šèn, šę́na, m. der Rothlauf; — pogl. všen, pšeno.
44. šę̑ncaj, interj. = hencaj: š. te! potztausend! Jurč.
45. šenčȗrka, f. die Sumpfdotterblume (caltha palustris), ( nam. šentjurka), Livek- Erj. (Torb.).
46. šeníca, f., pogl. pšenica.
47. šę̑nki, m. pl. 1) die Finnen, Cig., Nov.; — 2) = metljaji, Erj. (Izb. sp.); — pogl. pšenki.
48. šenmárən, -rna, adj. veliki, mali š. dan, der Groß-, Kleinfrauentag, Kast. (Rož.); (tudi: šenmárən, m., Dict.); — prim. šmaren.
49. šènt, šę́nta, m. 1) š. je hud duh, najbolj škoduje na sveti večer, Trst. ( Glas.); babji š., izpaka, ki na drevju stoka in vsacega, katerega v roke dobi, oskube ali pa se mu v lase zafrkoči, Nov.; — 2) kletvica: da te šenta! Valj. (Rad); ti šent ti! da te šent opali! kje si tega šenta dobil? Levst. (Rok.); — prim. šent ( adj.).
50. šènt, adj. ( indecl.) Sanct-: Šent-Jakob, Šent-Vid; — iz: Sanct-.
51. šę̑ntaj, interj. kletvica: da bi te šentaj! Polj.; šentaj smo leteli! LjZv.; kam te je šentaj nesel! Levst. (Rok.).
52. šę̑ntanəc, -nca, m. kletvica: = šentan človek ali žival: kam greš, šentanec? Levst. (Rok.).
53. šę̑ntanica, f. kletvica: = šentana oseba, žival ali reč, Levst. (Rok.).
54. šę́ntati, šę̑ntam, vb. impf. 1) = z besedo "šent" preklinjati, Meg., Dict., Z.; — 2) šę̑ntan, vermaledeit; ti šentana para!
55. šentávati, -am, vb. impf. šentati 1), Rez.- Mik.
56. šę́ntavəc, -vca, m. = preklinjavec, Meg., Dalm., Jap.; božji š., der Gotteslästerer, Krelj.
57. šentjȃkobščica, f. neka hruška, C.; neko jabolko, C.
58. šentjánževəc, -vca, m. 1) der Johannissegen, der Abschiedstrunk; prinesti še šentjanževca; piti š.; — 2) der Monat Juni, Št.- Z.; — 3) das Johanniskraut (hypericum perforatum), Polj.
59. šentjánževica, f. 1) der Johannissegen, der Abschiedstrunk, Cig., Jan., Mik., Npes.-K.; — 2) das Johanniskraut (hypericum perforatum), Medv. (Rok.), Valj. (Rad).
60. šentjánževina, f. die knollige Spierstaude (spiraea filipendula), Navr. (Let.).
61. šentovȃnje, n. das Fluchen.
62. šentováti, -ȗjem, vb. impf. = šentati 1); übhpt. fluchen, lästern.
63. šentovȃvəc, -vca, m. der Flucher, der Lästerer.
64. šę́pa, f. 1) die Hinkende, die Lahme, Cig.; der Krummfuß, der Hinkfuß (psovka), BlKr.- M.; — 2) der krumme Fuß, BlKr.- M.
65. šepák, m. der Hinkende, jvzhŠt.
66. šepálọ, n. der Hinkende ( zaničlj.), Cig.
67. šę́panje, n. das Hinken, das Krummgehen.
68. šę́past, adj. hinkend.
69. šę́pati, -pam, -pljem, vb. impf. hinken; na eno nogo, na obe nogi š.
70. šę́pav, adj. hinkend.
71. šę́pavəc, -vca, m. der Hinkende, der Krummfuß, Jan., BlKr.- M.
72. šę́pavka, f. die Hinkende, der Krummfuß, BlKr.- M.
73. šę̑pəc, -pca, m. der Hinkende.
74. šę́pər, -pra, m. 1) das Holzscheit, Valj. (Rad); — die Stange, C.; — 2) der Spieß, C.; — das Reifende, C.
75. šepę́riti se, -ę̑rim, vb. impf. = ščeperiti se, šopiriti se, C., Levst. (Rok.).
76. šepę́sati, -am, vb. impf. hinken, C., SlN.
77. šepę́sniti, -ę̑snem, vb. pf. hinkend fehltreten, C.
78. šepə̀t, -ptà, m. das Geflüster, das Gelispel, Valj. (Rad); (šept) Mur.; (tudi: šepèt, -ę́ta, Jan.).
79. šəpətáč, m. der Flüsterer, Jan.
80. šəpətȃnje, n. das Flüstern.
81. šəpətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. impf. flüstern; — rauschen (o perju), Mur.
82. šəpətȃvəc, -vca, m. der Flüsterer; — der Souffleur, Cig., C., nk.
83. šəpətȃvka, f. die Flüstrerin; — die Souffleuse, nk.
84. šəpétəc, -tca, m. das Gelispel, Jan.
85. šəpę́tniti, -ę̑tnem, vb. pf. leise sagen, zuflüstern, C., Z., nk.; š. komu kaj na uho, Erj. (Izb. sp.).
86. šę̑pka, f. die Hinkende, Lašče- Levst. (Rok.).
87. šę̑pkati, -am, vb. impf. ein wenig hinken, C.
88. šę́pkav, adj. ein wenig hinkend, C.
89. šəpljáti, -ȃm, vb. impf. halblaut und schnell hintereinander reden, flüstern, C., Lašče ( Dol.).
90. šəpljàv, -áva, adj. lispelnd, leise sprechend, ogr.- C.
91. šə̀pniti, šə̀pnem, vb. pf. flüsternd, lispelnd, leise sagen, C., nk.; šepnila je pred se, sie flüsterte vor sich hin, LjZv.; (pravilno bi bilo: šəpníti, šápnem, Cv.).
92. šəpòt, -óta, m. = šepet, das Geflüster, Jan.
93. šepráka, f., BlKr.- Let., pogl. šipraka.
94. šeprȗn, m. plašč iz bičja ali lipovega lubja, kakršne so nekdaj pastirji imeli, Polj., Idrija; — prim. srvn. schaprûn, kurzer Mantel.
95. šəptáč, m. = šepetač, der Flüsterer, Cig.
96. šəptálọ, n. der Lispler ( zaničlj.), Cig.
97. šəptáti, -ȃm, vb. impf. = šepetati; ( praes. tudi: šə̀pčem, ogr.-[ Valj.]).
98. šəptàv, -áva, adj. flüsternd, Jan.
99. šəptȃvəc, -vca, m. = šepetavec, Cig., Jan.
100. šəptȃvka, f. = šepetavka, Cig.

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani