ščit (147)

1. ščìt, ščíta, m. 1) der Schild, Guts., V.-Cig., Jan., Cig. (T.), Trub., Dalm., Rog., nk.; — 2) čelni ščit, der Vorgiebel, V.-Cig.; — 3) die den Zettel schützende Scheibe am Weberbaume, V. ( Rib.)- Cig.; — 4) = lesa, die Darrhürde, die Darre, vzhŠt.- C.; — ščít, Cv.
2. ščı̑tar, -rja, m. der Schildträger, Jap.- C.
3. ščı̑tarica, f. die Schildlaus, Nov.
4. ščı̑tarka, f. 1) die Schildflechte, Cig.; — 2) der Schildkäfer (cassida viridis), Erj. (Ž.); — 3) kača š., die Schildschlange (naja Haje), Erj. (Z.).
5. ščítast, adj. schildförmig, Cig., Jan., Cig. (T.).
6. ščı̑təc, -tca, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig. (T.).
7. ščı̑tək, -tka, m. dem. ščit; das Schildchen, Cig., Jan., Cig. (T.), DZ., Dalm.- Valj. (Rad); — š. pri ključanici, Cig.; — naprsni š. = naprsnik, das Brustblatt, C.; — naddurni š., der Thürgiebel, Cig.
8. ščítən, -tna, adj. Schild-, Cig., Jan.
9. ščítiti, ščı̑tim, vb. impf. schützen, Trub., nk.; ščiti ti mene! Trub.; braniti in š. se zoper smrt, Trub.
10. ščı̑tnica, f. die Schildkröte (testudo) als Belagerungswerk der Römer, Cig.; (po češ.).
11. ščı̑tnik, m. der Schildknappe, Cig., Jan., Hip. (Orb.); der Stallknecht, Meg.; cesar ali ščitnik ("Kaiser oder Stallknecht"), Trub.
12. ščitnják, m. ščitnjaki, die Schildkrebse (aspidostraca), Cig. (T.), Erj. (Z.).
13. ščitodȓžəc, -žca, m. der Schildhalter (in den Wappen), Cig.
14. ščitoglàv, -gláva, m. der Schildfisch (echeneis remora), Erj. (Ž.).
15. ščitonǫ̑səc, -sca, m. 1) der Schildträger, Cig.; — 2) der Panzerfisch, Cig.; — rus.
16. ščitonǫ̑snica, f. die Schildträgerin, Cig.
17. ščitonǫ́ša, m. = ščitonosec, Jan. (H.); — po hs.
18. blẹ́ščiti, -im, vb. impf. 1) durch den Glanz blenden, Guts., Jarn.; solnce me blešči, SlGor.; — 2) platno b. = beliti, C.; — 3) b. se, = lesketati se, Dict., C., Vrt.; — 4) blešči se mi, es blendet mich, Cv., Dol.; Človeku rado blešči se od zlata, Str.
19. brezzaščítən, -tna, adj. wehrlos, Cig. (T.).
20. dlę́ščiti, dlę̑ščim, vb. pf. = dleskniti, Jan.
21. dráščiti, -im, vb. impf. = draždžiti, dražiti, drastiti, ogr.- C.
22. grbȃvščiti, -im, vb. impf. hässliche Falten bilden, sich sacken (o ohlapni obleki), Cig.
23. hrúščiti, -im, vb. impf. rauschen, Mur., Trst. (Let.).
24. izklẹ́ščiti, -im, vb. pf. mit der Zange ausreißen, Cig.; — erzwingen, Cig.
25. izlúščiti, -im, vb. pf. aushülsen; jedrce i., auskernen, Cig.; i. koruzo, Pjk. (Črt.); losgelöst: izluščeni kristali, lose Krystalle, Cig. (T.).
26. izpíščiti se, -im se, vb. pf. = izpišiti se, Tolm.
27. izpríščiti se, -im se, vb. pf. ausschlagen, Cig.; izpriščilo se mu je po životu, er hat einen Ausschlag bekommen, Z.
28. izvǫ́ščiti, -im, vb. pf. durch Wünschen bekommen, erwünschen, Cig.
29. klẹ́ščiti, -im, vb. impf. = kleščariti, C.
30. lẹ́ščiti, -ím, vb. impf. glänzend machen, polieren: kamen, les l., wichsen: leščeni črevlji, ogr.- C.; ( emaillieren, mit Glasur überziehen, Cig. [ češ.]).
31. lǫ́ščiti, -im, vb. impf. glänzend machen, Cig.; lackieren, glasieren, polieren, Cig., Jan.; črevlje l., die Stiefel wichsen, Z.; lončar posodo lošči, Dalm.
32. 1. lúščiti, -im, vb. impf. von der (harten) Schale befreien, schälen: orehe l.; — aushülsen, ausschoten: fižol, grah, bob l.; — zrnje l., das Getreide gerben, Cig.; — l. se, sich schälen, sich balgen, sich schiefern, sich blättern; barva se lušči s platna, ZgD.
33. 2. lúščiti, lȗščim, vb. pf. = luskniti: z rokami l., C.
34. mláščiti, mlȃščim, vb. pf. schlagen, dass es patscht: grdo ga je mlaščil, Dragotinci ( Št.)- Valj. (Vest.); — prim. mlaskniti.
35. mŕščiti, -im, vb. impf. 1) runzeln: čelo m., Cig.; m. se, runzelig werden, Cig., Jan.; — 2) m. se, sich sträuben: bolnemu živinčetu se mršči dlaka, Cig.; — 3) m. se, ein finsteres Gesicht machen, vzhŠt.- C.; — prim. hs. mrska, die Runzel.
36. nagrbávščiti, -bȃvščim, vb. pf. = nagrbančiti: koža se jim nagrbavšči, Levst. (Zb. sp.).
37. nalǫ́ščiti, -im, vb. pf. in einer gewissen Menge glasieren, polieren, Mur.
38. nalúščiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig schälen, anschälen: n. oreh, Cig.; — 2) in einer gewissen Menge enthülsen, schälen; mnogo fižola, orehov n.
39. namŕščiti, -im, vb. pf. runzeln: čelo n., Cig.; n. obrvi, die Augenbrauen zusammenziehen, Bes.; n. se, ein krauses Gesicht machen, Bes.; po ženinsko namrščen, (mit Falten u. Krausen) aufgeputzt, SlN.- C.; — namrščen, straubig (vor Kälte, Fieber), vzhŠt.- C.
40. navoščíti, * -ím, vb. pf. mit Wachs bestreichen; — einwichsen, anwichsen, Cig.
41. odlúščiti, -im, vb. pf. die (harte) Schale oder Hülse entfernen, abhülsen; pečenemu kostanju kožo o.
42. odteščiti se, -im se, vb. pf. = odteščati se, C., Pjk. (Črt.).
43. olǫ́ščiti, -im, vb. pf. = ološčati, Jan.
44. olúščiti, -im, vb. pf. von der Hülse oder harten Schale befreien, enthülsen, schälen; o. grah, orehe; — betrügen, berauben, C.
45. opíščiti se, -im se, vb. pf. 1) sich mit einem Ausschlag (Bläschen) bedecken: koža se opišči, Glas.; — 2) te (vinske) trte se še opiščijo, diese Reben werden sich noch erholen, Ip.- Erj. (Torb.).
46. opríščiti se, -im se, vb. pf. einen Ausschlag bekommen, Jan.; usta so se mu opriščila, Roče- Erj. (Torb.).
47. osláščiti se, -im se, vb. pf. Appetit bekommen: sprva ni htel jesti, a potem, kadar je okusil, jel je v slast = se je oslaščil, Vas Krn- Erj. (Torb.).
48. oščítiti, -ščı̑tim, vb. pf. mit einem Schilde versehen, schilden, Cig.
49. otəščíti se, -ím se, vb. pf. = oteščati se, Mur.
50. ovoščíti, * -ím, vb. pf. mit Wachs glänzend reiben, bohnen, Cig.
51. páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.- C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.- Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.- C.
52. pelíščiti, -ı̑ščim, vb. pf. = peliskniti, C.; — ohrfeigen, Mur.; — fallen, plumpen, C.
53. pẹ́ščiti se, -im se, vb. impf. = peščeniti se, Jan.
54. píščiti se, -im se, vb. impf. zeitigen und sich abschuppen (von den Pusteln eines Ausschlages), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. pišiti se.
55. platíščiti se, -ı̑ščim se, vb. impf. slive se platiščijo, die Pflaumen werden vor der Reife krumm und trocken (einer Radfelge ähnlich), jvzhŠt.
56. pljúščiti, pljȗščim, vb. pf. = pljusniti, platzen, patschen, Cig.; v hišo p., sekira je v steno pljuščila, Cig.
57. 1. plǫ́ščiti, plǫ̑ščim, vb. pf. = plosniti, ploskniti, C.
58. 2. plǫ́ščiti, plǫ̑ščim, vb. impf. 1) platt machen, plätten, platt schlagen, Cig. (T.); — 2) = s ploščami kriti, C.
59. podamāščiti, -im, vb. pf. damascieren: p. jeklo, Cig. (T.).
60. podniščiti, -im, vb. pf. erniedrigen ('abbassare'), Alas.
61. polẹ́ščiti, -im, vb. pf. glänzend machen: wichsen, C.; — polieren, C.; emaillieren, Cig.
62. polǫ́ščiti, -im, vb. pf. mit Glasur überziehen, Z.; — mit Rauschgold überziehen, ZgD.; — pološčena revščina po mestih, das glänzende Elend in den Städten, Glas.
63. popáščiti se, -im se, vb. pf. sich beeilen, Dol.- Cig., Jan., Vrt., Npes.-Vraz, vzhŠt.- C.; — sich befleißen, sich bemühen, C.
64. povoščíti, * -ím, vb. pf. mit Wachs bestreichen oder überziehen, Cig., Jan., M., Polj.; povoščeno platno, Wachsleinwand, Cig., Jan.; povoščeni trakovi, Pirc.
65. požę́nščiti, -im, vb. pf. verweiblichen, Cig.
66. práščiti, prȃščim, vb. pf. = prasniti, stürzen: konj prašči v tek, Vrt.; kakor strela prašči vanj, Str.
67. prelǫ́ščiti, -im, vb. pf. = iznova loščiti, Cig.
68. prevoščíti, -ím, vb. pf. mit Wachs überziehen, überwichsen, Cig.
69. príščiti se, -im se, vb. impf. einen Ausschlag (Bläschen, Blattern) bekommen: lice se prišči, C.
70. privoščı̑təv, -tve, f. der Anwunsch, Cig.
71. privǫ́ščiti, -im, vb. pf. ( impf.) vergönnen; malo imam, pa še tega mi ne privoščijo; p. si kaj; nič si ne p.
72. ráščiti, -im, vb. impf. = rastiti; betreten, befruchten; r. se, sich begatten (o perutnini), Jan., Mik., Št.
73. razlúščiti, -im, vb. pf. schälen: ( fig.) uganko r., ein Räthsel errathen, Zv.
74. razmŕščiti, -im, vb. pf. zerzausen; razmrščen ( nav. razmršen), zerzaust.
75. razplǫ́ščiti, -ím, vb. pf. = razpločiti, r. se = razpločiti se: mehka hruška se razplošči (-ploši), če na tla pade, vzhŠt.
76. razpráščiti, -prȃščim, vb. pf. zerreißen, ogr.- M.
77. raztrẹ́ščiti, -trẹ̑ščim, vb. pf. zerschmettern; r. si glavo, Glas.; r. se, zerschellen.
78. splatíščiti se, -ı̑ščim se, vb. pf. slive se splatiščijo (platišču podobne postanejo), kadar se usločijo in posuše, predno dozorijo, jvzhŠt.
79. splǫ́ščiti, -plǫ̑ščim, vb. pf. abplatten, flach machen, Cig. (T.), Zora; s. se, flach werden, Cig., Žnid.; sploščen, abgeplattet, Cig., Žnid.
80. tẹ́ščiti, -im, vb. impf. pressen, Vrt.; mošt je teščen (= prešan), Erj. (Torb.); t. sladko vince, Levst. (Zb. sp.); — prim. tesk 2).
81. trẹ́ščiti, trẹ̑ščim, vb. pf. 1) einen Krach verursachen; — z durmi t., die Thüre zuschlagen; — krachend stürzen, fallen; na tla, z glavo ob zid t.; — kakor ji je treščilo v glavo, wie es ihr eben einfiel, LjZv.; kaj ti ne trešči v glavo, hlapče! Jurč.; — 2) einschlagen (vom Blitz); v hišo je treščilo; — 3) schmettern; t. koga ob tla, ob zid.
82. truščíti, -ím, vb. impf. lärmen, C.; dobrovoljci truščijo, C.; Zastonj krivoverci truščijo, Slom.; — trúščiti, = hrustati: kruh t., BlKr.
83. uvẹ́ščiti se, -im se, vb. pf. sich darein finden, Jan. (H.).
84. vẹ́ščiti, -im, vb. impf. lange aufbleiben und Licht brennen, Lašče- Levst. (Rok.).
85. voščı̑təv, -tve, f. das Wünschen, die Gratulation.
86. 1. vǫ́ščiti, -im, vb. impf. 1) anwünschen, wünschen; v. srečo; v. dobro jutro; voščim ti, da bi se ti dobro godilo; — 2) zuerkennen, Dict.; pravdo v. komu, Trub.; pravico komu v., Rec.; — prim. stvn. wunsken, Mik. (Et.).
87. 2. voščíti, -ím, vb. impf. mit Wachs überziehen, bestreichen oder schmieren, Meg., Mur., Cig., Jan.; krojač vošči nit, Levst. (Rok.).
88. zadrlę́ščiti, -ę̑ščim, vb. pf. = zadrleskniti, Cig.
89. zadrúščiti, -drȗščim, vb. pf. = zadruskniti, Rez.- C.
90. zahrúščiti se, -im se, vb. pf. 1) erdröhnen, Cig.; — 2) in laute, heftige Worte ausbrechen, Npes.- M.
91. zalúščiti, -lȗščim, vb. pf. zuschlagen: z. duri, Cig.; hišna vrata z., Jsvkr.
92. zalúščiti se, -i se, vb. pf. zalušči se mi = luska se mi zadere v roko, ein Splitter dringt mir in die Hand ein, Blc.-C.
93. zamŕščiti, -im, vb. pf. verwirren: zamrščen, verwirrt, kraus ineinander verschlungen, (zamršen) Cig.; — prim. razmrščiti.
94. zapríščiti, -im, vb. pf. zapriščen, roth (im Gesicht): z. v obraz (von ungesunder Röthe), Cig., C.; kupferig, Lašče- Levst. (M.).
95. zaríščiti se, -im se, vb. pf. zaripiti se, zardeti, BlKr.- Navr. (Let.).
96. zaščı̑ta, f. 1) der Schutz, Cig., Cig. (T.), C., DZ.; v zaščito, zur Deckung, DZ.; — 2) der Schirm ( bot.), Cig. (T.); — 3) der Fluchtort, die Schutzwand ( mont.), Cig. (T.).
97. zaščı̑tən, -tna, adj. Schutz-: zaščitna carina, der Schutzzoll, zaščitno carinstvo, das Schutzzollsystem, Cig. (T.).
98. zaščítiti, -ščı̑tim, vb. pf. beschützen, C.; Ti, Gospod, zaščiti nas z rokami, Levst. (Zb. sp.); z odrivači z. prostor (versichern), Levst. (Cest.); odmeno za kako kvaro z., einen Schadenersatz sicherstellen, DZ.
99. zaščı̑tje, n. der Schutz, der Schirm, Jan. (H.).
100. zaščı̑tnica, f. 1) die Beschützerin, die Protectorin, nk.; svetnica z., die Schutzheilige, Jan. (H.); — 2) die Schutzschrift, Cig. (T.).

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani