ščip (61)

1. ščı̑p, m. 1) der Kniff, der Zwick, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Prise, Rib.- Mik.; — 3) der Vollmond; ščip je; o ščipu; luna gre v ščip, je v ščipu, der Mond ist voll, Cig.; prim. 2. ščep 2); — 4) neka vinska trta: der Mosler, Radgona ( vzhŠt.)- C.; ( prim. šipon).
2. 1. ščípa, f. neko nazobčano kolesce pri stativah, das Sperrad, Lašče- Erj. (Torb.).
3. 2. ščípa, f. = ščipek, šipek, die Hundsrose (rosa canina), Drežnica- Erj. (Torb.).
4. ščipáča, f. die Kneipzange, die Rupfzange, C.
5. ščipáłən, -łna, adj. kneipend, Kneip-, Cig.
6. 1. ščípalica, f. 1) die Kolik, C.; — 2) pl. ščipalice, die Zwickzange, Jan.
7. 2. ščipalica, f. = 2. ščipek, C.
8. ščipȃłnica, f. 1) orodje, s katerim se ščiplje, C.; die Zwickzange, Cig., Jan.; — 2) die Krebsschere, Cig., Jan.; — 3) der Rebenstecher (rhynchites betuleti), Cig.
9. ščipȃłnik, m. 1) der Zwicker (naočniki), Žnid.; — 2) pl. ščipalniki, die Fresszange der Insecten, Cig.
10. ščipálọ, n. das Kneipwerkzeug, die Kneipe, Cig., Jan.
11. ščípanje, n. das Zwicken; — š. po trebuhu, das Bauchgrimmen.
12. ščípati, -pam, -pljem, vb. impf. zwicken, kneipen; — ščiplje me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen; — plagen, beunruhigen; za vse me ščiplje = ich lebe knapp, Jan.
13. ščipȃvəc, -vca, m. 1) der Zwicker, Cig., Jan.; — 2) der Scorpion, Guts.- Cig., C., Erj. (Ž.), Navr. (Let.); — ščipavci, die Scorpione (scorpionida), Erj. (Ž.); — ščípavec, Erj. (Ž.).
14. ščipȃvka, f. 1) die Zwickerin, Cig.; — 2) na koncu preklana palica, s katero se meče kamenje, der Schleuderstab, Goriška ok., Ip.- Erj. (Torb.); — s ščipavko se prijemajo tudi ježice, GBrda; — 3) die Krebsschere, Guts., C.; — 4) pl. ščipavke, die Zange, Guts.; — 5) = strigalica, Notr.; — 6) neka smokva, od nje kože ščepe (peko) ustna, Kanal ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
15. ščipè, -ę́ta, m. vol temne barve z lisico na čelu, Polj.
16. ščı̑pəc, -pca, m. 1) das Kneipwerkzeug, die Kneipe, Jan.; — die Kneipzange, C.; — die Lichtputze, die Lichtschere, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — 2) = ščipavec, der Scorpion, Jan.; — 3) = 2. ščepec 1), der Fingerspitzengriff, Štrek.; za dober ščipec dlake, Str.; za ščipec zabelje, Zv.
17. 1. ščı̑pək, -pka, m. dem. ščip; der Vollmond, Gor.
18. 2. ščı̑pək, -pka, m. = šipek, die Hagebutte, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Mik., vzhŠt.; gibati š., die gefüllte Rose, vzhŠt.
19. ščı̑pka, f. krava temne barve z lisico na čelu, Polj.
20. ščı̑pnik, m. neka užitna goba, C.
21. ščípniti, ščı̑pnem, vb. pf. zwicken.
22. izščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen herausbringen, auszwicken, Cig.
23. izščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = izščeniti, Cig.
24. naščípati, -pam, -pljem, vb. pf. 1) anzwicken; n. list; — 2) eine gewisse Menge abzwicken; n. brstja, popkov.
25. naščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. anzwicken, Cig.
26. odščipȃłnica, f. ein Werkzeug zum Abzwicken: suknarska o., das Noppeisen (um die Knoten des Gewebes abzuzwicken), Cig.
27. odščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen loslösen, wegzwicken, abzwacken, loskneipen, Cig.
28. odščipávati, -am, vb. impf. ad odščeniti, odščipati; wegzwicken, abkneipen, Cig.
29. odščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = odščeniti; durch einmaliges Kneipen entfernen, wegzwacken.
30. odščipováti, -ȗjem, vb. impf. ad odščipniti, odščipati.
31. oščìp, -ščípa, m. eine Traubengattung, (ošip) Ip.- C., Vrtov. (Vin.).
32. oščípati, -pam, -pljem, vb. pf. bekneipen, bezwicken.
33. oščipávati, -am, vb. impf. ad oščipati, Cig.
34. oščı̑pce, adv. abzwickend, Mik.
35. oščı̑pəc, -pca, m. ein Werkzeug zum Abpflücken der Äpfel, der Apfelbrecher, Cig.
36. podščípati, -pam, -pljem, vb. pf. unten abzwicken, Z.
37. podščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. unten abzwicken, Z.
38. poščípati, -pam, -pljem, vb. pf. nacheinander abzwicken; glave žrebljem s kleščami p.; — poščipano grozdje = der Mosler, vzhŠt.
39. poščipováti, -ȗjem, vb. impf. wegkneipen, Mur.
40. preščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Kneipen etwas durchlöchern o. zertheilen, durchkneipen, durchzwicken: p. šibico; — überall zwicken: p. koga po vsem telesu, jvzhŠt.
41. preščı̑pəc, -pca, m. = precep: vjel sem kačo v p., Podkrnci- Erj. (Torb.).
42. preščı̑pək, -pka, m. = preščipec, Podkrnci- Erj. (Torb.).
43. preščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. durchkneipen, durchzwicken; preščipnjen = preščenjen, preščeknjen.
44. preščı̑pnjenəc, -nca, m. das Insect, Cig.
45. priščípati, -pam, -pljem, vb. pf. durch Zwicken erlangen, erzwicken, Cig.
46. priščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. = priščeniti, Z.
47. razščípati, -am, -pljem, vb. pf. durch Kneipen trennen, zerkneipen.
48. razščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. durch einmaliges Kneipen trennen, zerkneipen.
49. uščìp, -ščípa, m. der Kniff, Cig.
50. uščı̑pək, -pka, m. der Kniff, Jan., C.
51. uščı̑pljaj, m. der Kniff, Jan.
52. uščípniti, -ščı̑pnem, vb. pf. zwicken.
53. kōlika, f. grizenje, ščipanje po trebuhu, die Kolik.
54. kúpica, f. dem. 1. kupa; 1) der Trinkbecher, das Trinkglas, Cig., Jan., Št., Dol.; — 2) cvetna k. = čaša, der Blütenkelch, C., M.; — 3) der Schröpfkopf, das Schröpfhorn, Meg., Dict.- Mik., Cig., Jan., C.; s kupicami puščati, schröpfen, Meg.; kupice staviti, Z.; — 4) vsi prsti ene roke vkup stisnjeni, ščipec: tako me je zeblo, da nisem mogel narediti kupice, Tolm.- Štrek. (Let.).
55. odškŕtati, -am, vb. pf. škrtajoč odgristi, odščipati, jvzhŠt.; — wegmeißeln, Cig.
56. 2. ščȃp, m. der Schaden ( eig. das Abgezwickte), Mik.; — prim. ščeniti, ščipniti.
57. ščəmẹ́ti, -ím, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; (o bolečini, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščane ali uščipne: ščemi me), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ščepeti.
58. 2. ščénəc, -nca, m. 1) tečaj pri nožu zaklepalniku, Podkrnci- Erj. (Torb.); — vsako zaklepalo, ki se odpira in zapira, GBrda; — 2) das Insect (sploh vsaka mlada živalca, ki nima svojega imena), Grgar pod Sveto Goro- Erj. (Torb.); — die Laus, (šenec) V.-Cig.; — ( prim.: zelen, kakor ščenec, Štrek. [Let.]); — 3) die Niete, der Nietnagel, Guts., Jarn.; — ščeniti, ščipati.
59. 2. ščə̀p, ščəpà, m. 1) vseh pet prstov s konci zloženih: naredi ščep! lege die Finger kegelförmig aneinander! Malhinje- Erj. (Torb.); — 2) = ščip, der Vollmond, Cig. (T.), Žnid.; ( eig. der Mond in 3/4 Phase, C.); — 3) = vol, ki ima na glavi belo liso v podobi lune, Tolm.- Erj. (Torb.).
60. šı̑pək, -pka, m. die Heckenrose, die Hagebutte (rosa canina), Mur., Tuš. (R.); — vrtni, pitovni š., die Gartenrose, C.; — prim. 2. ščipek.
61. šipǫ̑n, m. neka vinska trta: der Mosler, M., C., Trumm., vzhŠt.; — menda nam. ščipon; prim. poščipati.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani