čudo (53)

1. čúdọ, -desa, (-da), n. 1) das Wunder, Dict., Guts., V.-Cig., Jan.; čudesa delati, Trub.; spomnite na njegova čudesa, Dalm.; z večimi čudesi, Schönl.; čudesa na nebu in na zemlji, Bas.; pomlad razklada svoja čuda, Preš.; čudo! wunderbar! Boh., Dict.; čudo, prečudo! welch ein Wunder! M.; čuda ( gen.), sonderbar! ali čuda! dokončavši šole ni hotel dobro storiti, Jurč.; Je Drava in Sava pobrala mosti, Ni čuda, ni čuda, da ženina ni, Npes.- Valj. (Rad); — črez čudo, überaus, C.; bilo je tiho, za čudo tiho, wunderbar still, LjZv.; — 2) čudo (čuda) = überaus viel: čudo ljudi, Jan.; čuda ljudi je bilo, Cig.; med čuda zbrano množico, Vrt.; — in hohem Grade, überaus: čudo lepa noč, Cig.; čuda velik človek, Cig.; čudo hudoben, čudo rad, ogr.- C.; — 3) die Verwunderung: za čudo pridni so danes otroci, Erj. (Izb. sp.); orožje jim je od prevelikega čuda bilo iz rok padlo, Jsvkr.; beseda od čuda mu bo zastala, Ravn.; — die Bewunderung: čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn.- Mik.; čudesa vreden, Dict.; čuda vreden, Cv.; vsa v čudu strmela je v deklamovavko, Zv.
2. čudodẹ̑łəc, -łca, m. der Wunderthäter, Cig.; imenujejo ga čudodelca, Ravn.
3. čudodẹ́łən, -łna, adj. wunderthätig, Mur., Cig., Jan., nk.
4. čudodẹ̑łka, f. = čudodelnica, Cig.
5. čudodẹ̑łnica, f. die Wunderthäterin, Cig., Jan.
6. čudodẹ̑łnik, m. der Wunderthäter, Cig., Jan., nk.
7. čudodẹ́łnost, f. die Wunderthätigkeit, Cig.; praprotna č., Navr. (Let.).
8. čudodẹ̑łstvọ, n. die Wunderthätigkeit: Bog mu je podaril moč čudodelstva, LjZv.
9. čudokrèt, -krę́ta, m. das Thaumatrop, Cig. (T.), Žnid.
10. čudoslǫ́vən, -vna, adj. thaumatologisch, Cig.
11. čudoslǫ̑vje, n. die Lehre von den Wundern, die Thaumatologie, Cig.
12. čudotvǫ̑rəc, -rca, m. der Wunderthäter, Cig.; — stsl.
13. čudotvǫ́rən, -rna, adj. wunderthätig, M., nk.; čudotvorna moč, Navr. (Let.).
14. čudotvǫ́rnost, f. die Wunderthätigkeit, nk.
15. čúdovanje, n. die Verwunderung, Habd.; čudovanja vredno, ogr.
16. čúdovati se, -ujem, -ovam se, vb. impf. = čuditi se, (čudvati se) jvzhŠt.; Mat' se je čudvala, Npes. (iz Krškega)- Navr. (Let.); ("čüdivamo se", ogr.- Let.).
17. čudovı̑t, adj. wundervoll, wundersam.
18. čudovítən, -tna, adj. = čudovit.
19. čudovítnost, f. = čudovitost.
20. čudovı̑tost, f. die Wunderbarkeit; die Wundersache, Bes.- C.
21. občudovȃnje, n. die Bewunderung, Mur., Jan., nk.
22. občudováti, -ȗjem, vb. impf. bewundern, Mur., Cig., Jan., nk.
23. občudovȃvəc, -vca, m. der Bewunderer, nk.
24. občudovȃvka, f. die Bewundrerin, nk.
25. prečúdọ, -esa, n. überaus großes Wunder: p. vsega sveta, ein Weltwunder, Cig.; čudo, prečudo! Z.
26. prečúdovati se, -ȗjem se, vb. impf. sich höchlich wundern: p. se komu (čemu), Lašče- Levst. (M.); prečudoval se je bistroumnosti in moči cesarja Napoleona, Levst. (Zb. sp.).
27. začúdovati se, -ujem (-ovam) se, 1) vb. pf. = začuditi se, Dol., jvzhŠt.; — prim. čudovati se; — 2) vb. impf. ad začuditi se: začudováti se, -ȗjem se, Jan.
28. bíti, sə̀m, (bǫ́di, bǫ̑m, [bǫ̑dem], bı̑ł səm), vb. impf. — A) s subjektom: 1) sein = existieren; Bog je bil, je in bo vekomaj; bil je oče, ki je imel tri sinove; ne bom dolgo več, mit mir wird es nicht mehr lange dauern; — bestehen, človek je iz duše in telesa; sich befinden; kje si bil tako dolgo? stammen, herrühren, kommen; odkod si? woher bist du? odtod je vsa moja nesreča; gehören; biti v kako faro, zu einer Pfarre gehören, Cig., Met.; in mi bi pod njega hoteli biti? Ravn.; sein = fehlen: kaj ti je? was fehlt dir? nič mi ni, es fehlt mir nichts; gelegen sein, angehen; kaj je tebi za to? kaj je tebi do tega? was geht dich dies an? nič mi ni zanj, za to; dienen, gereichen, kčemu ti bo to? b. v škodo, v čast, v lepotičje; to ni za nič, dies taugt zu nichts; sein, vor sich gehen, geschehen; danes je mraz, vročina; zvečer bo ples v dvorani; danes to ne more biti; kaj bo s teboj? sich befinden; kako si kaj? sich verhalten: tiho bodi! sei still! — 2) sein (copula): biti komu vrsta, jemandem dem Stande nach gleich sein, Rib.- M.; to je moje in pa božje, das gehört mir und Gott; to mi je prijaznost! das heißt Freundschaft! to je, das heißt; b. gostih besedi, viel zu reden pflegen; b. kake vere, sich zu einer Religion bekennen; — ni dobro človeku b. samemu, es ist für den Menschen nicht gut allein zu sein; Bog vam da moč b. močnim; daj nam biti milim in dobrim; biti učiteljem, Lehrer sein, nk. (po drugih slov. jezikih); — 3) predikat je izpuščen: kaj boš ti? — tega jaz nisem nesti (bin nicht imstande), Podmelci ( Tolm.)- Erj. (Torb.); — B) brez subjekta: 1) namesto subjekta stoji partitiven genitiv: bilo je vina in kruha na prebitek; bilo je ljudi, da se je vse trlo; — 2) kar bi moglo biti subjekt, je v akuzativu, v negativnih stavkih v genitivu: po vseh potih jo je, koder bi bil utegnil priti, Ravn.; cel voz je bilo ranjenih; tri dni je, kar ga nisem videla; bilo je silo ljudstva, es gab eine Menge Leute; pomni: gola nedolžnost jo je, sie ist die lautere Unschuld, samočista pijaznost ga je, er ist voll Freundlichkeit, Ravn.; ni bilo ni kraja ni konca, es hatte kein Ende; očeta in matere ni doma, Vater und Mutter sind nicht zuhause; brata še ni iz mesta, der Bruder ist noch nicht aus der Stadt gekommen; ne bo me več k vam, ich komme nicht mehr zu euch; Ljubezen je bila, ljubezen še bo, Ko tebe in mene na svetu ne bo, Npes.; da ni mene bilo, tebi bi se bila slaba godila, wenn ich nicht gewesen wäre, so wäre es dir übel ergangen; — 3) z adjektivom (predikatom): vroče je, es ist heiß; težko mi je bilo, es kam mir schwer an; kako ti je? wie befindest du dich? slabo, hudo mi je, es ist mir unwohl, übel; bolje, huje mi je, es geht mir besser, schlechter; — 4) predikat je izpuščen, pa ga je lahko dopolniti: natepejo ga, pa je! (= pa je dobro!) prosi ga odpuščanja, pa bo (und die Sache hat ein Ende); bi še bilo, ko bi ..., es gienge noch an, wenn ..., bi že bilo, ko bi ..., es wäre schon recht, wenn ...; tako se rabi tudi samo: bi, es wäre schon recht: bi, ko bi vsak dan tako bilo, jvzhŠt.; bi, ko bi bilo o kresu Erj. (Izb. sp.); — 5) z infinitivom: ni slišati zvonova, man hört die Glocke nicht; ni bilo nič slišati, da bi bil prišel, es verlautete nichts von seiner Ankunft; — können, sollen, müssen; biti mi ni več doma, ich kann nicht mehr zuhause bleiben; že jih je bilo srečne in vesele videti, Ravn.; kaj mi je začeti? was soll ich thun? pretrpeti nam je, wir müssen es ertragen; stati nam bo pred božjim stolom; — 6) z nominativom, ki je le na videz subjekt: dolg čas mu je bilo, er hatte lange Weile, Met.; groza je bilo videti boja, es war ein Graus den Kampf zu sehen, Npes.; kadar je bilo red, als es an der Zeit war, Trub.; tega ni treba bilo ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — 7) z nekaterimi samostalnimi imeni z akuzativom osebe; ni ga še volja, er hat noch nicht Lust; ne bo vas groza smrti, ihr werdet vor dem Tode nicht erschrecken; groza vas ga je bilo, ihr erschraket vor ihm, Ravn.; kterega teh dveh zgledov vas je misel posnemati? pravice vas bodi skrb! skrb me je! was geht das mich an! jvzhŠt.; sram jo je bilo; strah nas je; čudo vas bodi božje prijaznosti, bewundert die göttliche Liebe, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 367.)); — objekt stoji pri nekaterih substantivih v genitivu: Niniv bo konec, Ravn. ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 368.)); — C) werden; bila je žena v solnato postavo, ward zur Salzsäule, Ravn.- Mik.; kaj hočeš biti? was willst du werden? iz tega nič ne bo, daraus wird nichts; sedem let ni iz hleva bil, sieben Jahre kam er nicht aus dem Stall, Npes.- Mik.; (navadnejše: ni ga bilo); — D) opomnje o posameznih oblikah: 1) "bodi" za relativi = "immer" (cunque); kdor bodi, wer immer; kar bodi, was es auch sei; toda: bodi kaj, etwas nichtsnutziges, Mik. ( prim. bodikaj); bodi (si) — bodi (si), sei es — sei es, bodi vino, bodi pivo, rad oboje pijem, C.; — 2) z nikalnico se v indikativu prezentnem vkupaj piše in kakor jedna beseda govori: nísəm ali nẹ́səm, ich bin nicht; (pomni: za "bi" se rabi v Ziljski dolini: besem, besi, be, besva, besta, besmo, beste, beso, Jarn. [Rok.]; Besi bila moja, Besi vino pila, Npes.-Schein.; jèsəm-səm, ogr., kajk.- Valj. [Rad]).
29. bràt, bráta, m. der Bruder; pravi, pristni, rodni b., der leibliche Bruder, po polu (poli) brat, der Halbbruder; mlečni brat, der Milchbruder, Cig.; deseti brat: "Koliko časa že ni bilo slišati o desetem bratu! V poprejšnjih časih se je pa še vendar časi naletel, ki je rojen deseti sin iz matere, s čudovitimi lastnostimi in zmožnostimi obdarovan, po božji namembi preganjan, od hiše do hiše po širokem svetu hodil, za srečo povedaval, zaklade pokazaval, pesmi pel in pravljice pravil, kakor nihče drug." Jurč.; vinski b., der Weinbruder, pivski b., Cig.; ko bi ga brat bratu dajal (prodajal), je vreden ..., ist unter Brüdern werth, Levst. (Zb. sp.), Kr.; ( voc. včasi: brate! Mik.).
30. bróditi, brǫ́dim, vb. impf. 1) waten; po vodi b., Cig.; skozi blatno mesto b., Trub.; — wühlen, Guts.; s prstom b. po čem, Gor.; stochern: Ne brodi drugim po zobeh, Čb.; — pantschen, C.; — sudeln ( z. B. beim Essen), Mur., C.; otrok brodi, SlGor.; — 2) abgeschmacktes Zeug reden, C.; — = bloditi (irre reden), Cig., Jan.; — 3) trans. durchwaten, pren. durchschweifen: gošče i dole brodi s čudom moj pogled, ogr.- Valj. (Rad); — aufwühlen: b. vodo, das Wasser trüben, Mik.; — b. star prepir, einen alten Streit aufrühren, Cig.; — mengen: b. vmes lahovščino, Ravn.; — 4) überfahren: C.; broditi človeka na ono stran (reke), Vrt.; — b. se, zu Schiffe fahren, Habd.; tudi: brodíti.
31. cájhən, -hna, m. 1) kletvica: c. cajhnasti! vermaledeite Geschichte! Polj.; — 2) c. ljudi, denarjev, ungemein viel Leute, Geld, Goriš.; — iz nem. Zeichen; prim. čudo.
32. čúda, f. = čudo: č. me je, es befremdet mich, Mur.
33. čȗdes, m., Dict., Trub.- Mik., pogl. čudo.
34. čȗdež, m. 1) človek, ki se rad čudi: čudež neumni, čemu se čudiš? Lašče- Levst. (Rok.); — 2) der Wendehals (junx torquilla), Cig.; — 3) das Wunder; čudeže delati, Wunderthaten vollbringen, Wunder wirken; — prim. čudes in čudo.
35. 1. dà, I. conj. 1) v finalnih stavkih: damit, auf dass; privezal sem psa, da mi ne bi ušel; ne sodite, da ne boste sojeni; — brez glavnega stavka: da boš vedel, wohl verstanden! — 2) v optativnih in imperativnih stavkih: dass; želimo ti, da bi srečno živel še mnogo let; prosi ga, da ti pomore; — brez glavnega stavka: da bi Bog dal! da si mi zdrav! da mi ne prideš več pred mene! — v okrnjenih stavkih: da bi tako ne! leider! — 3) za besedami, ki pomenjajo strah, bojazen: dass; bojim se, da bi padel, ich fürchte, dass du fallest, ali: bojim se, da boš padel, da ne boš več vstal, du wirst fallen, du wirst nicht mehr aufstehen; ne bojim se, da bi padel, da bi več ne vstal; tudi: bojim se, da bi me pes ugriznil; prim. Mik. (V. Gr. IV. 810.); — 4) v deklarativnih stavkih: dass; Naj zmisli, kdor slepoto ljubi sveta, Da smrtna žetev vsak dan bolj dozori, Preš.; sem spadajo okrnjeni reki: se ve da ( nav. seveda), kaj pa (pak) da (kajpada), freilich, natürlich; to je da, freilich, gewiss wohl; anti da, ja wohl, Levst. (M.), Rez.; menim da, das möchte ich meinen; reci, da, sage: ja! reci da ne, če moreš, sage: nein, wenn du kannst; — ne da, ne pa da, geschweige dass; ne da bi mu bil pomagal, še bežal je; še se nismo razigrali, ne da se bomo razhajali, wir haben das Spiel noch gar nicht recht in Angriff genommen, und wir sollen schon auseinander gehen! Levst. (M.); še videl ga nisem, ne pa da sem (bi bil) ž njim govoril; — brez glavnega stavka: da se bodem ž njim pravdal? ich soll mit ihm einen Process führen? jaz da sem njega odpuščanja prosil? ich hätte ihn um die Verzeihung gebeten? — pred imperativom: jat ti rečem, da ti pij! ich sage dir, dass du trinken sollst, C.; da jaz jedi, da jaz teci! ich soll essen! ich soll trinken!, C.; ne slišiš, da ti pojdi? hörst du nicht, dass du gehen sollst? Levst. (Zb. sp.); — v odvisnih vprašalnih stavkih: kako da, koliko da itd. nam. kako, koliko itd. (po it.; prim. Levst. [Zb. sp. IV. 39]); — 5) v konsekutivnih stavkih: so dass; ljudi je bilo v cerkvi, da se je vse trlo; taka revščina je pri nas, da se Bogu smili! dass es Gott erbarme! veliko jih je, da ga radi poslušajo ( nam. takih, da); — v okrnjenih rekih: toliko, tako, da nikoli tega, wie nie zuvor, Cig., Levst. (M.); takšen, da nič tacega, Levst. (M.); toliko (toličko) da, kaum; toliko da sem se ga doteknil, pa je že zakričal; da = toliko časa, da, bis; čakaj, da pride, warte, bis er kommt: Mogla umreti ni stara Sibila, Da so prinesli ji z doma prsti, Preš.; — prej (poprej) da, bevor: poprej vendar ne pojdem, da tebi vzamem glavo, Levst. (Zb. sp.); — 6) v koncesivnih stavkih: wenn auch, obgleich: sprejemamo vsako darilce, da je še tako majhno; nav. da si (dasi), dasi tudi, dasi ravno (dasiravno), da ravno (daravno); ( prim. akoravno); da (bi) prem, Habd.- Mik.; da li (dali) = dasi, Levst. (Zb. sp.); usliši zdihovanje tvoje da li nevredne stvari, Guts. (Res.); — 7) v kavzalnih stavkih; weil: zato da, deswegen weil: zato da nisi veroval mojim besedam, Krelj; "zakaj nisi prišel?" — "da nisem mogel!" jvzhŠt.; — 8) v kondicionalnih stavkih: wenn: da sem jaz na tvojem mestu, jaz bi vse drugač delal; da ni bilo tebe, jaz bi se bil utopil; da grem jaz v mesto, gotovo bi me ne bilo več nazaj, BlKr.- Levst. (Zb. sp.); da bi jaz vedel, da si doma, wenn ich gewusst hätte, dass du zuhause bist; od pametnih boš več hvale imel, da molčiš, kakor da odgovarjaš, Kast.; — kakor da bi, als wenn, wie wenn; gleda me, kakor da bi me hotel prebosti z očmi; da le, samo da, wenn nur; da le zinem že me graja; samo da prideš o pravem času, drugo bo naša skrb; — II. interj. 1) ja (v odgovoru); ni rekel ne da, ne ne; Kaj vi vsi? — Da, mi vsi! Vod. (Pes.); — 2) (v vzklikih izražuje največ občudovanje): da te! da te, kako si lepa! Jan., C.; da ga napuh! welcher Hochmuth! da jo nevoščljivost! welcher Neid! Ravn.- Mik.; da ga neumneža! C.; da jo blago, ponižno dušo, Ravn.
36. dẹjáti, * I. dẹ̑jem, vb. impf. 1) thun: uči ti mene dejati po tvoji volji, Trub.; po njih volji deješ, Dalm.; — nikar tudi tega kaj komu drugemu dejati ne dopustite, Gorne bukve- Let. 1889. 190.; tiho dejem, ich schweige; C.; — 2) sagen: ona deje, LjZv.; — II. dẹ̑m, vb. impf. (tudi včasi pf.) 1) setzen: Ne ve, kam se čez ure dejo, Preš.; — 2) thun: prav demo, Dalm.; nobenega zla ne demo, Trub.; jaz to dem Bogu k časti, Dalm.; dejte pokoro, Trub.; — hudo mi de tobak, der Tabak bekommt mir übel, Polj.; to mi dobro de, Cig.; dobro de jed in pijača človeku, Ravn.; težko mi de, es fällt mir schwer, Cig., Notr.; to nič ne de, das verschlägt nichts, Cig.; Ako spava, Naj bo zdrava, Ak' me skuša Nič ne de, Preš.; kaj ti de pri meni? was fehlt dir bei mir? M.; — dej, z infinitivom: dej ga vzdigniti, hebe ihn, Mik.; dej napraviti sobo, Jurč.; prim. dati (na koncu); — 3) sagen, Alas., Boh., Krelj, M.; dem jaz, sage ich, Dict.; čudo je, dem jaz, Dalm.; kaj deš? = kaj praviš? was sagst du dazu? Cig.; Kaj dem, mati moja vi! Npes.-K.; dejal sem, dejala je, sagte ich, sagte sie, Dol., Gor., Goriš.; — III. dẹ́nem, vb. pf. 1) legen, stellen: puško z rame d., das Gewehr von der Schulter nehmen; d. na mrtvaški oder, aufbahren; otroka spat d., das Kind zur Ruhe betten; d. na-se, anlegen (oblačilo); pod streho d., unter Dach bringen; na verigo, z verige d. psa, anketten, losketten; d. pod ključ, einsperren; iz kože d., aushäuten; v red d., ordnen; v skupine d., gruppieren, Cig. (T.); d. med oklepaja, einklammern, Cig. (T.); v (pod) prepoved d., mit Beschlag belegen; ob glavo d., enthaupten; ob veljavo d., außer Kraft setzen, Jan.; ob službo d., des Dienstes entheben; v pokoj d., pensionieren; na nič d., zugrunde richten; na laž d., der Lüge zeihen; koga nesrečnega d., jemanden unglücklich machen, C.; v pogovor se dene, er ließ sich in ein Gespräch ein, Goriš.; d. se v dogovor, sich ins Einvernehmen setzen, Levst. (Nauk); — ne vem, kam bi se dejal, ich weiß nicht, wohin ich mich wenden, was ich anfangen soll? kam se je toliko ljudi dejalo? wo sind so viele Menschen hingekommen? Cig.; — denimo, nehmen wir an, Cig.; — 2) thun: težko mi dene, es macht mir das Herz schwer, jvzhŠt.; — verfahren, umgehen: lepo, grdo denem s kom, ogr.- C.; — d. komu, jemanden verhexen, verschreien, ogr.- C.
37. dožı̑tək, -tka, m. das Erlebnis: čudoviti dožitki, Abenteuer, Šol.; pripovedovati o svojem dožitku, Jurč.
38. gromáditi, -ȃdim, vb. impf. = grmaditi, Cig., Jan., Cig. (T.); oblaki se gromade v čudovite podobe, Zv.
39. gubánica, f. 1) = gubanec 1), Jan.; nabere lice v čudovite gubanice, Jurč.; — 2) = potica, Cig., Jan., Štrek., Gorica- Erj. (Torb.), GBrda; prim. gibanica; — 3) der Palmbusch, Gor.- Cig.; prim. beganica.
40. jeluh, m. neki čudovit ptič, Poh.- Nov.
41. kljȗnáš, m. kljunaši, Schnabelthiere (monotremata), Cig. (T.), Erj. (Ž.); čudoviti k., das sonderbare Schnabelthier (ornithorhynchus paradoxus), Erj. (Ž.).
42. kǫ́vnost, f. die Schmiedarbeit: zlata čudovita k., Zv.
43. nadárjati, -am, vb. impf. ad nadariti; begaben: narava čudovito nadarja stvari, Glas.
44. navdəhníti, -dáhnem, vb. pf. begeistern, inspirieren, nk.; (navdahniti), Cig., Jan.; visoka misel ga je navdehnila, Levst. (Zb. sp.); — eingeben: čudovito misel komu n., Levst. (Zb. sp.).
45. neugnán, adj. 1) unermüdet, unermüdlich, Cig., Jan.; (posavski konj) je za čudo vztrajen, rekel bi neugnan, Erj. (Izb. sp.); — unbeugsam, Cig.; — 2) ungebändigt, unbändig, ausgelassen, Mur., Cig., Jan.; neugnano vedenje fantov, Jap. (Prid.); neugnan jezik, Mur.
46. olè, interj. ach! ole hudo, ole čudo! C.; ole! to je spet nekaj! Levst. ( LjZv.).
47. pálica, * f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.- C.; = rimske palice, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Soška dol.- Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).
48. prebujénje, n. 1) die Erweckung; čudovito p., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Erwachen.
49. romāntika, f. tista vrsta umetnosti, ki se najrajša peča s tem, kar je nenavadno, grozno, večno, čudovito, die Romantik.
50. somovica, f. neka čudovita trava, Pjk. (Črt. 99. 201.).
51. stroboskōp, m. čudokret, das Stroboskop (= das Thaumatrop), Cig. (T.).
52. svojevŕstən, -stna, adj. eigenartig: svojevrstno čudo, Let.
53. tavmatrōp, m. čudokret, das Thaumatrop, Cig. (T.), Sen. (Fiz.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani