čudno (15)

1. čudnolìk, -líka, adj. grotesk, Cig. (T.).
2. čúdnost, f. die Wunderbarkeit; — die Wunderlichkeit.
3. čúdən, -dna, adj. 1) wunderbar; čudno bitje; čudno lep, wunderschön; — wunderlich, seltsam; čuden človek, ein sonderbarer Patron; čudno se mi zdi; čudna se mu je godila; čudna je ta, das ist eine sonderbare Geschichte; — 2) garstig, abscheulich, Mur., C.
4. darováti, -ȗjem, vb. impf. 1) spenden, schenken; d. komu kaj; beschenken, d. koga s čim: tu so otroci, s katerimi je Bog tvojega hlapca daroval, Dalm.; Prečudno si me daroval, stara cerkvena pesem ( rok.); s tem nas je Jezus daroval, Kast. (N. c.); d. mašnika, Jsvkr.; Bog te z dobrotami daruje, Bas.; pirhe posebno čislajo ter se z njimi darujejo, Navr. (Let.); — 2) opfern, aufopfern, hingeben: Abel mu daruje prve mladiče svoje črede, Ravn.; svoje življenje za koga d., Cig.
5. hrepẹ́ti, -ím, vb. impf. heiser klingen, Met., Svet. (Rok.); übel klingen, Mur., Cig.; kreischen, C.; te besede so bile govorjene s srditim, čudno hrepečim glasom, Str.; — hüsteln, C.
6. obžvę́nkniti, -žvę̑nknem, vb. pf. umklingen: — v zvoniku zdaj kladivo brenkne, Prikazen ogrodno čudno obžvenkne, Levst. (Zb. sp.).
7. samobítən, -tna, adj. selbstseiend, Cig. (T.); selbstständig, Cig., SlN.; — eigenartig, originell, Z., LjZv.; samobitno, res prečudno ozdravljevanje, LjZv.; — rus.
8. sánja, f. 1) der Traum, Mur., Cig., Jan.; (senja, Mik.); mine kakor sanja, Dalm.; eno sanjo so vsi imeli, Ravn.; Al' Miletu sanja Vsa prazna je to, Vod. (Pes.); imel sem čudno sanjo, jvzhŠt.; nav. pl. sanje; prijetne, čudne, težke sanje imeti; v sanjah kaj videti, storiti; sanje so se mi izpolnile, mein Traum ging in Erfüllung; — 2) ein leeres Geschwätz: kdo bo zmerom te sanje poslušal! Lašče- Levst. (Rok.); — 3) eine Person, die fortwährend schwätzt: čemu to sanjo sem pošiljate! Lašče- Levst. (Rok.).
9. slȗh, m. 1) das Gehör, der Gehörsinn; tenek s. imeti, ein feines Gehör haben, Cig., Fr.- C., nk.; težkega sluha biti, harthörig sein, Cig.; — 2) das Hören: na prvi sluh se vam morda čudno zdi, Cv.; besedo po sluhu zapisati (nach dem Gehör), Slom.- C.; — 3) das Gerücht: ni sluha ne duha od njega; es ist von ihm gar nichts zu hören, er ist verschollen; — 4) = osluh, senec, die Schläfe, vzhŠt.- C.; na sluhe hukati otroku, Pjk. (Črt.).
10. svójəc, -jca, m. 1) der Seinige ( Meinige, Deinige etc., prim. svoj), der Angehörige, Jan., nk.; z lakoto krotičil je celo ljudstvo, pa ravno tistikrat svojce čudno preživi, Ravn.- Valj. (Rad); Bog čuje nad svojci, Gott beschützt die Seinigen, C.; njih roditelji ali otroci in drugi svojci, Levst. (Nauk); okrožili so jih svojci, Jurč.; maščevati se nad bratom, rodbenikom ali svojcem, Navr. (Let.); ni obdolženčevih svojcev, DZ.; — 2) der Freie, ein freier Herr, V.-Cig.
11. šegàv, -áva, adj. 1) klug, pfiffig, schlau, Habd.- Mik., Dict., Cig., Jan., Dalm. (Reg.); k temu hudič šegavo pomaga ("meisterlich"), Krelj; šegavo komu v oči gledati, Zv.; čudno in šegavo ravnati s kom, Dalm.; šegavo govorjenje Ciceronovo, ("meisterliche Sprache"), Krelj; — 2) witzig, Cig., Jan., BlKr.- Mik., nk.; tudi: šégav, BlKr.- Erj. (Torb.); — 3) = nagajiv, vzhŠt.; — 4) launenhaft: šegav kakor vreme, C.
12. štapícati, -am, vb. impf. kleinschrittig und sachte auftretend gehen, Z.; čudno so štapicali tanki gospodiči po mestnih prostorih, Glas.; — unruhig hin und her treten, Z.; — prim. štapati.
13. zakrívati, -am, vb. impf. ad zakriti; 1) verdecken; oblak luna zakriva; — verbergen, verheimlichen; kdor prestopke zakriva, prijaznost išče, Škrinj.- Valj. (Rad); Dalj' Črtomir jim reve ne zakriva, Preš.; — 2) decken, schützen, Cig.; divjačino Bog proti pogibeli žitka čudno zakriva, ogr.- Valj. (Rad).
14. založíti, -ím, vb. pf. 1) z. komu eno, jemandem eine Ohrfeige geben; za uho z., unbeachtet lassen, Z.; kar se pri igri dobi, se za uho založi, = kar pri igri skupiš, ne smeš zameriti, Glas.; — hinterlegen: z. čudno moč v čem, Burg.; — daransetzen, Cig.; einlegen: z. dobro besedo za koga, Jurč.; z. priprošnjo, SlN.; — 2) verlegen, verräumen, verrammeln; cesto, pot z. s čim, Cig.; vrata s koli z., Nov.; z deskami kaj z., etwas mit Brettern zulegen, Cig.; z. pote in izhode, SlN.; z. jez, einen Damm abflachen, Cig.; (einen Raum) ausfüllen: peč z drvi z.; z. kopo z drobnimi drvi, Cig.; — = ograditi: z. vinograd, Ravn.; — 3) einen Imbiss nehmen, etwas essen; založi prej kaj, preden boš pil! jvzhŠt.; založi z nami! iss mit uns! Kras- Erj. (Torb.); — 4) mit einem Vorrath von einer Sache versehen; z. koga z blagom, z denarji, z živežem; z. se s čim, sich mit einer Sache versorgen; založen biti s čim, einen Vorrath von etwas haben; obilno založen biti z blagom, ein starkes Lager haben; izvrstno založena knjižnica, LjZv.; — dotieren, Cig., Jan.; — bedecken, Cig.; z. troške, Levst. (Nauk); založeni državni dolg, die fundierte Staatsschuld, Cig. (T.); — 5) z. knjigo, ein Buch verlegen, Cig., nk.; — 6) begründen, Vrt.; z. si srečo, Šol.; — 7) verpfänden, Mur.; — 8) etwas an einen unrechten Ort legen, verlegen; z. kam kako reč; — 9) z. komu kaj, jemandem etwas auftragen, befehlen, C.
15. zdẹ́ti se, zdím se, vb. impf. scheinen, vorkommen, dünken; to se ti je le zdelo tako; zdelo se mi je, da je nekdo potrkal; znan se mi zdi, er kommt mir bekannt vor; to se mi je čudno zdelo, das ist mir aufgefallen; stori, kakor se ti zdi, handle nach deinem Gutdünken; Ne zdi se mu škoda zlata ne srebra, Preš.; kaj se ti zdi? was meinst du? če se vam zdi, wenn es euch beliebt; zdelo se mi je, da bo kaj tacega, ich ahnte so etwas; naredil vam bo nekaj tacega, da se vam ne zdi, er wird euch etwas anstellen, wovon ihr keine Ahnung habet; dobro se mi zdi, es freut mich; za malo se mi zdi, es verdrießt mich, es missfällt mir; tudi: zdi se mi do koga, do česa: do ozdravljenih se jim je dobro zdelo, Ravn.; dobro se mu je zdelo do vsega, kar je slišal, Levst. (Zb. sp.); Če se mu kaj do mene zdi (wenn er mit mir etwas zu schaffen zu haben glaubt), Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani