črta (90)

1. čŕta, f. 1) der Strich, die Linie, Jan., Cig. (T.). nk., ravna, prema č., die gerade Linie, kriva č., die krumme Linie, jajasta č., die Ovallinie, Cig. (T.); zobata č., die Zackenlinie, V.-Cig.; č. krožnica, die Zirkellinie, Cig.; č. osnovnica, die Grundlinie, č. vzporednica, die Parallele, č. presečnica, die Durchschnittslinie, č. polovnica, die Halbierungslinie, č. veznica, die Verbindungslinie, č. poprečnica, die Ouerlinie, č. pravilnica, die Normale, č. stalnica, die Constante, č. središčnica, die Centrallinie, č. prevodnica, der Leitstrahl, Cig. (T.); č. senčnica, die Schattenlinie, č. vozlenica, die Knotenlinie ( phys.), č. prožnosti, die elastische Linie, črte enakega uklona, isogonische Linien, č. iste meri ali gledi, gleichgerichtete Linien, Cig. (T.), telegrafska č., die Telegraphenlinie, Cig.; stavbna č., die Baulinie, Nov., nk.; obrazne črte, die Gesichtszüge, Cig. (T.); — 2) neka psovka: črta nastranska, idi pa ti gori! Andr.; črta, beži, lovci gremo, Andr.
2. črtáłən, -łna, adj. Reiß-: črtalno orodje, das Reißzeug, Zeichenrequisiten, Cig., C., Levst. (Močv.).
3. črtȃłnik, m. die Reißfeder, Cig.; der Schreibegriffel, C.
4. čŕtalọ, n. 1) das Pflugmesser; tudi: črtálọ, Valj. (Rad); — 2) priprava z dvema zoboma, ki se rabi pri sejanju turščice, Rib.- DSv.
5. črtanína, f. die Zeichnung, DZ.
6. čŕtanje, n. 1) das Ritzen: č. smrek, da bi se smola iz njih cedila, der Harzriss, Cig.; — 2) das Zeichnen: č. po modelu, das Modellzeichnen, Cig. (T.).
7. čŕtarstvọ, n. die Zeichenkunst, Cig. (T.).
8. čŕtast, adj. 1) linienförmig, Cig.; — 2) quadrilliert, C.
9. čŕtati, čȓtam, vb. impf. 1) roden, Tolm.- Erj. (Torb.); — selišče č., den Platz zu einem Hause abstechen, Cig.; — 2) aufreißen: smreke č. (skorjo narezavati, da se iz nje smola cedi), Cig.; drevesa č., mit dem Waldhammer bezeichnen, anplätzen, Cig.; — 3) ritzen, gravieren, Cig.; — 4) zeichnen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 5) stricheln, Jan.; — ausstreichen, durchstreichen, nk.
10. dočŕtati, -čȓtam, vb. pf. črtanje dogotoviti, Cig.
11. načŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) durch Linien etwas darstellen, einen Abriss, Umriss von einer Sache machen, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; n. krog, einen Kreis beschreiben, Cig. (T.); — entwerfen, concipieren, Cig., nk.; n. pojem, einen Begriff construieren, Cel. (Geom.); — 2) n. drevo, = načeti, lachen, Cig.
12. načrtávanje, n. 1) das Entwerfen, nk.; — 2) das Anritzen: n. smrek, der Harzriss, Cig.
13. načrtávati, -am, vb. impf. ad načrtati, nk.
14. občŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umzeichnen, Cig.; mit Linien begrenzen, Jan. (H.); — 2) skizzieren, andeuten, Cig., Jan.
15. očŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) umstricheln, Cig.; — durch Striche, Linien abgrenzen, C.; — contourieren, skizzieren, Cig., Jan., Cig. (T.); — umschreiben: krogu očrtan mnogokotnik, Cel. (Geom.); — 2) mit Rissen versehen, bekratzen: drevo o., Cig.
16. počŕtati, -čȓtam, vb. pf. mit Strichen bezeichnen: p. ves papir, Cig.
17. podčŕtati, -čȓtam, vb. pf. unterstreichen, Jan., nk.
18. prečŕtati, -čȓtam, vb. pf. einen Strich durch etwas ziehen, durchstreichen.
19. razčŕtati, -čȓtam, vb. pf. zerritzen, Cig.
20. včŕtati, -čȓtam, vb. pf. einritzen, Jan. (H.); — einzeichnen, einschreiben: krogu v. mnogokotnik, Cel. (Geom.).
21. začŕtati, -čȓtam, vb. pf. 1) mit einem Strich oder mit Strichen verzeichnen, ( z. B. eine Stelle im Buch), Cig.; — 2) anschlagen, abplätzen, schalmen: z. drevesa, Cig.; — z. selišče, den Platz zu einem Hause abstechen, Cig.; — 3) contourieren, Cig. (T.).
22. cikloīda, f. neka kriva črta, die Cykloide ( mech.), Cig. (T.).
23. čŕča, f. "senožet na črtu (Rodung)", Erj. (Torb.), Tolm.; — prim. črtati.
24. čŕka, f. der Buchstabe; ulite črke, Lettern, Cig.; — menda nam. črtka; prim. črtati, Mik. (Et.).
25. 2. čŕkati, * črtam, vb. impf. kritzeln (tudi: črkáti), Mur.; — prim. rus. čerkatь, kritzeln; nam. črtkati. (?)
26. čŕtica, f. dem. črta.
27. 1. čŕtiti, čȓtim, vb. impf. 1) roden, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) ritzen: drevo z nožem č., GBrda; reißen, lachen: drevo č., Cig.; — prim. črtati.
28. dẹlı̑łnica, f. (pika) d., der Theilpunkt, Cig. (T.); črta d., der Theilstrich, Žnid.
29. držáti, * -ím, vb. impf. 1) halten; klobuk v rokah d.; d. otroka v naročju; koga za roko d., jemand an der Hand halten; za drevo d., Pflughalter sein, Cig.; konja za brzdo, moža za besedo držijo, das Pferd nimmt man beim Zaum, den Mann beim Wort, Z.; d. kaj kvišku, proč, k očem, pod nos, etwas in die Höhe, weg, vor das Gesicht, vor die Nase halten; ne d. križem rok, nicht müßig sein; svečo d. umirajočemu, dem Sterbenden das Licht halten; d. komu roko, jemandem die Stange halten, Cig.; v dobrem stanu d. kaj, in gutem Zustande erhalten, nk.; vino v pivnicah d., ogr.- Valj. (Rad); živino pregorko d.; v časti d. in spoštovati koga, Jap.; — abhalten: skupščino d., Valj. ( Glas.); svet, sodbo d., Lašče- Levst. (Rok.); tožbo d., über eine Klage verhandeln, Svet. (Rok.); — führen: dnevnik, zemljiščne knjige d., DZ.; — 2) fest halten (durch Kraftanstrengung, Zwang u. dgl.); držite ga! haltet ihn fest! bolje "drži ga" ko "lovi ga", = besser ein Sperling in der Hand, als eine Taube auf dem Dache; sapo držati, den Athem an sich halten; jeza me v srcu drži, Zorn erfüllt mein Herz, C.; bolezen ga drži v postelji, die Krankheit fesselt ihn ans Bett, Cig.; krč me drži, ich habe den Krampf, Z.; drži me v rami, es zieht mich im Arm, Cig.; — V mladosti vender trdnejše so mrežé, Ki v njih drži nas upa moč golj'fiva, Preš.; v zaporu koga d., im Arrest anhalten, LjZv.; trdo, ostro, na tesnem koga d., jemanden strenge, kurz, in guter Zucht halten; v trdem d., streng halten, Šol.; jezik za zobmi d., die Zunge im Zaume (das Maul) halten; držan, verpflichtet, C.; — parteiisch, interessiert, C.; — 3) aufrecht halten; pijan je, da ga noge ne držé; drži me tvoja desnica, Ravn.; d. red po občini, die Gemeindepolizei handhaben, Levst. (Nauk); d. zapovedi, die Gebote halten (tudi stsl.); d. besedo, das Wort halten (tudi rus.); oni ne drže pravde (= pravice), Dalm.; — 4) halten (= nicht lassen); mora vodo d., es muss wasserdicht sein; papir črnila ne drži, das Papier schlägt durch, fließt, Cig.; d. barvo, die Farbe behalten, Cig.; d. glas, den Ton halten, aushalten, Cig., Šol.; led, sren drži, das Eis, die Schneedecke hält, Cig.; maček ne drži, der Anker ist los, Cig.; posoda ne drži, = pušča; sod drži kakor jajce, Z.; zdaj bo držalo, jetzt wird es halten (= zdaj je dosti trdno pribito, privezano itd.); vzroki niso držali, die Begründung war nicht stichhältig, Cig.; — mraz, jug drži, die Kälte, der Südwind hält an, Cig.; to vreme bo držalo ves mesec, Tolm.- Štrek. (Let.); — halten, fassen; sod drži deset veder; — 5) die Richtung haben, führen: kam drži pot, cesta, steza? dveri drže na vrt, Cig.; d. v kako mer, streichen (vom Erzgange), Cig. (T.); ruda drži naprej, das Erz setzt an, Cig.; laufen (o črtah), Cig. (T.); — sich erstrecken: moja njiva drži do —, Svet. (Rok.); — 6) d. se za kaj, sich an etwas anhalten; d. se za vejo; — d. se česa (koga), an etwas (jemandem) haften, kleben, hangen: smola se drži obleke; — še se ga drži moč, er ist noch bei Kräften, Cig.; ta napaka se ga bo držala, dokler bo živ, dieser Fehler wird ihm sein Lebenlang anhaften, Cig.; berača se palica drži, der Bettler legt den Bettelstab nicht ab, Z.; cerkvenega imenja se dolžnosti drže, Verpflichtungen haften auf dem kirchlichen Vermögen, DZ.; — d. se koga, sich an jemanden anhängen: drži se ga kakor smola, kakor klop; d. se česa kakor pijanec plota, = an einer Sache fest hangen, Cig.; — an etwas festhalten; d. se starih navad, starega kopita; bei etwas bleiben, verharren: vina, dela d. se; — sich an etwas halten, sich nach etwas richten; d. se steze, Bahn halten, Cig.; d. se sledu, der Spur nachgehen; d. se ukazov, die Verordnungen befolgen; človeku gre, da se postav drži, katere mu piše Bog, Ravn.; d. se resnice, der Wahrheit treu bleiben; d. se svojih besedi, Levst. (Zb. sp.); držeč se ukaza, kraft der Verordnung, Cig.; — sich behaupten, standhalten: trdnjava se drži; — sich halten: to sadje se dolgo drži; držeč, haltbar, Cig., Jan.; res je bolj rezno (vino), pa bo tudi bolj držeče, Levst. (Zb. sp.); — 7) d. se, eine Haltung beobachten: d. se po koncu, sich aufrecht halten; — eine Miene machen; kislo se d., ein saures Gesicht machen; na smeh, na jok se d., eine weinerliche, lächelnde Miene machen; drži se, kakor da ne bi znal pet šteti; — sich benehmen, sich verhalten; junaško, moško se d., sich heldenmüthig, männlich benehmen; krotko in pohlevno se d., Kast.
30. dvǫ̑jnica, f. 1) die Doublette, Jan.; — 2) die Ambe, h. t.- Cig. (T.); — 3) črta d., die Doppellinie, DZ.
31. enakolẹ̑tnica, f. (črta) e., die Isothere, Cig. (T.).
32. golorǫ́čən, -čna, adj. goloročno črtanje, das Freihandzeichnen, goloročen črtež, die Handzeichnung, Cig. (T.).
33. goniometrı̑ja, f. nauk o razmerju med koti in pripadajočimi črtami, die Goniometrie.
34. izobāra, f. črta enakega zračnega tlaka, die Isobare, Jes.
35. izogeotērma, f. črta enake zemeljske toplote, die Isogeotherme, Jes.
36. izohimēna, f. črta enake srednje zimske topline, die Isochimene ( geogr.), Cig. (T.), Jes.
37. izokrīma, f. črta največe mrzlote morskega površja, Jes.
38. izorahīja, f. črta istočasne plime morske, Jes.
39. izotēra, f. črta enake srednje poletne toplote, die Isothere, Jes.
40. izotērma, f. črta enake srednje letne toplote, die Isotherme, Jes.
41. jézik, -íka, m. 1) die Zunge; j. je bel, die Zunge ist belegt; otroku jezik izpodrezati, das Zungenband durchschneiden, die Zunge lösen, Jan.; j. sprožiti, odvezati, die Zunge lösen ( fig.), Cig.; vino jim je jezike majalo, der Wein machte sie gesprächig, Levst. (Zb. sp.); jezik se mu zavaljuje, er kommt mit der Rede nicht fort, Cig.; jezik mu teče kakor mlin, die Worte fließen ihm gut, Cig.; j. mu gladko teče, er spricht mit geläufiger Zunge; na jeziku mi je, es liegt (schwebt) mir auf der Zunge; tudi: ravno na koncu jezika mi je, Goriš.- Štrek. (Let.); besedo komu z jezika vzeti, das sagen, was jemand eben sagen wollte, Jurč.; ni mu šlo raz jezik, er konnte es nicht herausbringen, LjZv.; vedno na jeziku imeti kaj, etwas beständig im Munde führen; srce mu vedno na koncu jezika tiči, er hat sein Herz auf der Zunge, Ravn.; dober j. imeti, ein gutes Mundstück haben; dolg j. imeti, ein loses Maul haben; ima jezik, kakor krava rep, Met.; ohlapnega jezika, vorlaut, Cig.; j. brusiti, die Zunge wetzen, dreschen; na jeziku med, na srcu led, süße Worte, die nicht vom Herzen kommen, Zv.; če bi jezik pod palcem bil = wenn den Worten gleich die That folgte, Vrtov. (Km. k.); j. brzdati, j. za zobmi držati, die Zunge im Zaume halten; j. za zobe! das Maul gehalten! hudi jeziki, böse Zungen; priti ljudem v jezike, ins Gerede kommen, Cig.; v jezike koga spraviti, jemanden ins Gerede bringen, Cig.; to ga je na smeh spravilo in jezikom dalo, Jurč.; po jezikih, der Nachrede gemäß, BlKr.; — 2) ein zungenähnlicher Gegenstand: ognjeni jeziki, die Feuerzungen; — das Stück Leder unter dem Schnürchen bei den Schnürschuhen; — der Vorsprung, die Erd- oder Landzunge, Cig. (T.), C.; — der Vorsprung des Bienenstockes, Cig.; — der Deichselarm, (die zwei Arme an der Vorderachse, zwischen welche die Deichsel gesteckt wird), Cig.; auch die ähnliche Vorrichtung an der Hinterachse, C.; — das Wagezünglein, Cig., C.; — der Schlüsseldorn, der Schlossdorn, C.; — = črtalo, das Pflugeisen, C.; — der Jochsprießel, C.; — 3) neka riba: navadni j., die gemeine Zunge oder Sohle (solea vulgaris), Erj. (Ž.); — 4) rastline: jelenov j., die Hirschzunge (scolopendrium officinarum), Tuš. (R.); (= jelenski j., C.); — pasji j., die Hundszunge (cynoglossum officinale), Tuš. (R.); — volovski j., die Ochsenzunge (anchusa officinalis), Tuš. (R.); — volovji j., die gem. Hirschzunge (scolopendrium vulgare), Ponikve, Tolm.- Erj. (Torb.); — kačji j., die Natternzunge (ophioglossum), Cig., C., Medv. (Rok.); — ovčji j., der Spitzwegerich (plantago lanceolata), Cig., C.; — kurji j., der Vogelknöterich, C.; — 5) die Sprache; s tujimi jeziki govore, Trub.; materin j., die Muttersprache, Cv.; = materinski j., Cig.; ( nav. materni j.); knjižni j., die Schriftsprache, die Büchersprache, Cig., Jan., nk.; = književni j., Cig.; uradni j., die Amtssprache, nk.; učni j., die Unterrichtssprache, nk.; — cerkveni j., die Kirchensprache, Cig., nk.
42. kozə̀łc, -zə̀łca, m. 1) die Garbenharfe; iztegnjeni k., die langgestreckte Harfe, pokloničeni k., die niedrige Harfe, vezani k., die Doppelharfe, Cig.; k. prevrniti, einen Purzelbaum schlagen, Cig., Lašče- Levst. (M.), jvzhŠt.; — 2) die Griessäule an Wassermühlen, Wehren, Cig.; — der senkrechte Pfeiler am Schlitten, Cig.; — na kolovratnem stopalu po koncu stoječi les, Dol.; — der Pflugpfeiler, das Pflugstöckchen, Cig., C.; k. gre skozi gredelj v plaznico, pred njim je črtalo, Skrilje- Erj. (Torb.); — pl. kozəłci, das Stuhlgestell, Bolc- Erj. (Torb.); — 3) die Zwischenwand in der Nuss, Ponikve- Erj. (Torb.); — 4) kleiner Baldrian (valeriana dioica), Medv. (Rok.); — tudi: kózəłc, Mur., Ravn. (Abc.); izgovarja in piše se beseda nav.: kozołəc; toda prim. Mik. (Et.).
43. krı̑v, kríva, adj. 1) von der geraden Linie abweichend, krumm; k. nos; kriva črta, kriva ploskev ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — krivo gledati, scheel sehen, Cig.; krivo stopiti, schief treten, Cig.; — 2) unrichtig, falsch; krivi prerok; kriva vera; kriva prisega; krivo, po krivem priseči; po krivem dolžiti, fälschlich beschuldigen; — 3) schuld, schuldig; on je kriv, da ..., er ist schuld daran, dass ...; jaz nisem kriv, ich bin nicht schuld daran, ich kann nichts dafür; on je kriv moje nesreče, er trägt die Schuld an meinem Unglück; k. hudodelstva, eines Verbrechens schuldig; za krivega spoznati koga, jemanden schuldig erkennen.
44. lȃnčnica, f. die Kettenkugel, Cig.; — črta l., die Kettenlinie, Cig.
45. līnija, f. črta, die Linie.
46. lǫ̑kast, adj. 1) bogenförmig, Z.; lokasta črta, die Bogenlinie, Žnid.; — gewölbt, C.; l. strop, ein Bogengewölbe, Cig.; — 2) = slok, mager, C.
47. mejȃšnica, f. črta m., die Grenzlinie, DZ.
48. mejı̑łnica, f. (črta) m., die Grenzlinie, die Demarcationslinie, Cig.
49. mę̑tnica, f. črta m., die Wurflinie, Cig. (T.); — die Parabel, Let.
50. načrtę́žiti, -ę̑žim, vb. pf. = načrtati: načrtežena cestna črta, projectierter Straßenzug, DZ.
51. načrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad načrtati; entwerfen, Cig.
52. namę̑rnica, f. črta n., die Richtungslinie, Jan. (H.).
53. naopíčən, -čna, adj. = navpičen: navpična črta, Levst. (Zb. sp.).
54. naopı̑k, adv. = navpik: črta ide naopik k tlom, Levst. (Podk.).
55. nastránski, adj. seitwärts befindlich, nach der Seite hin gerichtet, Seiten-: n. udarec, der Fehlschlag, Cig.; — črta nastranska! (neka psovka), Andr.
56. normāla, f. črta pravilnica, die Normale, Cig. (T.).
57. obráziti, -rȃzim, vb. pf. 1) ritzen, Cig., Jan., C., Erj. (Min.); kamen me je obrazil, Lašče- Levst. (Rok.); o. se, sich ritzen, C.; — verletzen, verwunden, Meg., C.; — beleidigen, Boh.; — 2) einen Umriss machen, V.-Cig.; Pojd' in obrazi S črtami, Živo mi piši Z barvami, Vod. (Pes.); — abbilden, formen, gestalten, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.).
58. odsẹ̑čnica, f. črta o., die Sectionslinie ( math.), Cig. (T.).
59. paráš, m. 1) eine Art Messer, vzhŠt.- C.; — 2) = črtalo, das Pflugmesser, Cig.
60. paroplǫ̑vski, adj. Dampfschiffahrts-: paroplovska črta, DZ.
61. podčrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad podčrtati, Jan., nk.
62. pòdpravı̑łnica, f. črta p., die Subnormale ( math.), Cig. (T.), C.
63. polovı̑čnica, f. (črta) p., die Halbierungslinie, Cig.
64. polukrǫ̑žnica, f. (črta) p., die Halbkreislinie, Cig. (T.), (polok-), Cig., Jan.
65. pomọ̑čən, -čna, adj. 1) Hilfs-, Aushilfs-, Cig., Jan., Cig. (T.); pomočna črta, die Hilfslinie, pomočno merilce, der Nonius, pomočno znanstvo, die Hilfswissenschaft, Cig. (T.); pomočni škof, der Weihbischof, Nov.; — 2) pomóčən, hilfreich, Mur.; p. biti, behilflich sein, C.
66. prečrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad prečrtati.
67. prẹ̑m, prẹ́ma, adj. gerade, geradlinig, Cig. (T.); prema (črta), die Gerade, Cig. (T.), Cel. (Geom.); prema seka ravnico, Cig. (T.); s premim potem, gerades Weges, Levst. (Cest.); — direct, Cig. (T.), DZ.; premo sorazmeren, gerade proportioniert, Cig. (T.).
68. prevǫ̑dnica, f. 1) (črta) p., der Leitstrahl, C., Cel. (Geom.); — 2) banka p., die Girobank, Cig.
69. prostorǫ́čən, -čna, adj. mit freier Hand ausgeführt, C.; prostorǫ̑čnọ črtanje (risanje), das Freihandzeichnen, Cig. (T.).
70. rȃłnik, m. das Pflugeisen, Guts.; = črtalo, Z.
71. ravnȃteljica, f. 1) die Leiterin, die Directrice, nk.; — 2) črta r., die Richtlinie, die Richtungslinie ( math.), Cig. (T.).
72. rdečílọ, n. die rothe Farbe, Cig.; — krvno r., der Blutfarbstoff, Cig. (T.); — bes. die rothe Schminke, Cig.; z rdečilom se lepotiti, Škrinj.; — der Röthel, C.; — rothe Tinte: z rdečilom podčrtati, DZ.
73. rẹzȃłnica, f. = črtalo, das Pflugmesser, C.
74. rẹzálọ, n. 1) das Schneidewerkzeug, Cig., Jan.; — 2) die Messerklinge, Cig.; — 3) = črtalo, das Pflugeisen, C., zapŠt.
75. rẹ́zkavica, f. die Schroffheit: prehod od enega predmeta do drugega naj se vrši v zaokrogljenih črtah, a ne v rezkavici, Zv.
76. 2. rísa, f. = črta, poteza, der Strich, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
77. robovníca, f. črta r., die Kantenlinie, Cel. (Geom.).
78. sekānta, f. črta sečnica, die Secante, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
79. sẹ̑nčnica, f. 1) das Schattenhäuschen, die Laube, Cig., Jan., M., nk.; — 2) črta s., die Schattenlinie ( math.), Cig. (T.).
80. spirālən, -lna, adj. zavojit, Spiral-: spiralna črta, die Spirallinie, Cig. (T.).
81. subnormāla, f. črta podpravilnica, die Subnormale ( math.), Cig. (T.).
82. tę̑žnica, f. (črta) t., die Schwerlinie, Cig., Jan.
83. vezíca, f. črta vezica, die Verbindungslinie, Cig. (T.).
84. vę̑znica, f. 1) der Bandbalken, Levst. (Cest.); — 2) die Bindehaut, Cig., DZ.; očesna v., Cig.; — 3) črta veznica, die Verbindungslinie, Cig. (T.), Žnid.
85. 1. vodníca, f. 1) die Führerin, die Leiterin; — zvezda vodnica, der Leitstern, Cig.; — črta v., die Leitlinie, Cel. (Geom.); — 2) das Pferdeleitseil, C.
86. vozleníca, f. (črta) v., die Knotenlinie, Cig. (T.).
87. zaklíniti, -klı̑nim, vb. pf. 1) mit einem Holznagel befestigen, vzhŠt.- C.; — 2) mit eingeschlagenen Pflöcken bezeichnen, abstecken, traçieren, Cig. (T.), DZ.; z. prostor, Levst. (Cest.); zaklinjena črta, die Bahntrace, DZ.; — 3) zukeilen, verkeilen, Cig., Jan., Cig. (T.), M.
88. 1. zavíti, -víjem, vb. pf. 1) einwickeln, einmachen, einhüllen; z. kaj v papir; otroka v cunje z.; z. se v kožuh; gosenica se zavije v mešiček; kraj je v meglo zavit, Slovan; — 2) verdrehen: z. oči, Cig.; zavit les, windgedrehtes Holz, Cig.; vrat ptiču z., dem Vogel den Hals umdrehen; ( pren.) to mu je vrat zavilo, das hat ihn zum Falle gebracht; verwickeln, Cig.; nit se je zavila, der Faden hat sich verschlungen, Cig.; — eine Windung machen; z. (jo) kam, irgendwohin einbiegen, umlenken; z. od pota; z. h komu; z. proti svojemu domu, Jurč.; — krümmen, Cig.; z. se, eine Krümmung machen: pot se tam zavije na desno; — Poslušaj ga, kako jo on zavije! (welche Redewendung er gebraucht), Preš.; — zavit, gewunden, spiral; zavita črta, die Bogenlinie, Cig.; zavita pot, der Krummweg, M.; z. toplomer, das Spiralthermometer, Cig. (T.); verschroben, Cig.; les, če ima zavite letine (imre), se ne da klati, C.; — geschraubt ( fig.); zavito izrecilo, eine gewundene Erklärung, Cig. (T.); — 3) zavit = zvit, hinterlistig, Cig.; z. človek, Dalm.; zaviti, hudobni sovražniki, Škrinj.
89. zavojı̑t, adj. schraubenförmig, schneckenförmig gewunden, Cig. (T.); zavojita črta, die Schraubenlinie, zavojita vzmet, die Schraubenfeder, zavojito kretanje, die Schraubenbewegung, Cig. (T.); — hs.
90. zvę́zən, -zna, adj. 1) Bundes-, Allianz-, Jan.; zvę̑zna država, der Bundesstaat, Jan., Cig. (T.); zvezni zbor, die Bundesversammlung, Cig.; zvezno svetovalstvo, der Bundesrath, DZ.; — 2) Verbindungs-, Cig.; zusammenhängend, communicierend, Cig. (T.); zvezna hodišča, Communicationsgänge, Levst. (Pril.); zvezna črta, die Communicationslinie, Cig.; — 3) zvezna moč, die Cohäsionskraft, Jan.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani