člen (69)

1. člẹ̑n, m. das Gelenk, das Glied, Mur., Cig., Jan., Mik.; členi stopala, die Fußglieder, Cig. (T.); člen za členom, gliederweise, Cig.; — der Knöchel, Cig.; zapestni č., der Handknöchel, Cig.; — das Glied: (in der Baukunst), Cig.; — galvanski č., das galvanische Element, Sen. (Fiz.); — das Satzglied: glavni č., Jan.; — das Glied ( math.), Cig. (T.); prednji, zadnji č., Cel. (Ar.); členi enačbe, Cig. (T.); — glavni č., das Hauptstück (einer Schrift), Cig., Jan.; — das Geschlechtswort, der Artikel, Cig. (T.); — der Grad der Verwandtschaft (= koleno), Cig.
2. člẹ̑nar, -rja, m., pl. členarji, Gliederthiere, Cig. (T.), Erj. (Z.).
3. člẹ̑nast, adj. gegliedert, aus Gliedern bestehend, Cig., Jan.
4. člẹ̑nčəc, -čəca, m. dem. členek, Valj. (Rad).
5. člẹ̑nčək, -čka, m. dem. členek, Valj. (Rad).
6. člẹ̑nək, -nka, m. 1) das Gelenk; členke si izviniti, Jurč.; — der Knöchel (an Händen und Füßen), Cig., Jan., C.; — knöchelähnlicher Auswuchs an Bäumen, C.; — 2) der Artikel, der Paragraph, der Punkt, Cig.; č. za členkom, punktweise, Cig.; das Glied ( math.), Cig. (T.); — die Partikel ( gramm.), Jan.; tudi člẹnə̀k, -nkà, Škrab. (Cv.).
7. člẹnı̑t, adj. gegliedert, Cig. (T.).
8. člẹ́niti, -im, vb. impf. gliedern, Cig. (T.).
9. členı̑tost, f. die Articuliertheit, Cig. (T.).
10. člẹ̑nje, n. die Sehnsucht, heftiges Verlangen, Jarn., Cig.
11. členkáč, m. der Schwätzer, Lašče- Levst. (Rok.).
12. členkálọ, n. eine Person, die gerne schwatzt, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
13. členkáti, -ȃm, vb. impf. schwatzen, Lašče- Levst. (Rok.), Rib.- DSv.
14. člẹnkovı̑t, adj. gliederig, gegliedert, Cig. (T.), Jan.; na njih (členarjih) je vse členkovito, Erj. ( LjZv.).
15. člẹnkovı̑tost, f. die Articuliertheit, Cig. (T.).
16. člẹ̑noma, adv. gliedweise, Cig. (T.).
17. členovı̑t, adj. gegliedert, Cig. (T.).
18. člẹnǫ̑vje, n. die Glieder, die Gliederung, Jan.
19. četveročlẹ̀n, -člẹ́na, adj. viergliedrig, nk.; četveročleni (hrošči), viergliedrige Käfer, Erj. (Ž.).
20. četveročlẹ̑nəc, -nca, m. 1) das Quadrinom ( math.), Cig. (T.); — 2) hrošči četveročlenci, viergliedrige Käfer (tetramera), Cig. (T.).
21. dvočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. zweigliedrig, zweielementig, Cig. (T.).
22. dvočlẹ̑nəc, -nca, m. das Binom, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
23. dvočlẹník, m. zweigliedriger Ausdruck ( math.), Cig. (T.).
24. enočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. eingliedrig, Cig., Jan., Cig. (T.).
25. enočlẹ̑nəc, -nca, m. eingliedriger Ausdruck (Monom), Cig. (T.).
26. enočlẹník, m. = enočlenec, Cig. (T.), Cel. (Ar.).
27. enočlẹ̑nski, adj. eingliedrig: e. izraz, Cel. (Ar.).
28. mnogočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. vielgliedrig, mehrgliedrig, Jan., Cig. (T.).
29. mnogočlẹ̑nəc, -nca, m. das Polynom ( math.), Cig. (T.).
30. mnogočlẹ̑nski, adj. mehrgliedrig: m. izraz, mehrgliedriger Ausdruck, Cel. (Ar.).
31. očlẹníti, -ím, vb. pf. begliedern, Cig.
32. očlẹ̑nje, n. die Gliederung, DZ.; die Articuliertheit, h. t.- Cig. (T.).
33. peteročlẹ̀n, -člẹ́na, adj. fünfgliederig, Cig.; peteročleni hrošči, fünfzehige Käfer, Cig. (T.).
34. petočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. petočleni (hrošči), fünfgliedrige Käfer (pentamera), Erj. (Ž.).
35. razčlẹ́niti, -im, vb. pf. gliedern, Cig. (T.).
36. raznočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. ungleichgliedrig, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
37. stočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. hundertgliederig, Cig.
38. tričlẹ̀n, -člẹ́na, adj. = tročlen, Jan.
39. tročlẹ̀n, -člẹ́na, adj. dreigliedrig, nk.; tročleni hrosti (trimera), Erj. (Ž.).
40. tročlẹ̑nəc, -nca, m. ein dreigliedriger Ausdruck, das Trinom, ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
41. veččlẹ̑nski, adj. mehrgliederig, Jan. (H.).
42. binōm, m. das Binom ( math.); — prim. dvočlenec.
43. blı̑žnji, adj. nahe befindlich: bližnja vas, das nächste Dorf; bližnji stolpec, die Nebencolonne ( merc.), Cig. (T.); bližnji členi, die Nachbarglieder ( math.), Cig. (T.); na bližnjem, in der Nähe, C.; bližnja pot, der nähere Weg; — bližnje sorodstvo, die nahe Verwandtschaft, Cig.; — nahe bevorstehend: bližnje dni, nächster Tage, Cig.; — bližnji, der Nächste, der Nebenmensch: ljubi svojega bližnjega, kakor sam sebe; moja bližnja, meine Nächste, Cig.; (v cerkvenem jeziku; po nem.).
44. člȃn, m. = člen, das Mitglied, nk.; — hs.
45. drȗg, adj. 1) ein anderer: druge vere, druge narodnosti biti, einem anderen Glauben, einer anderen Nationalität angehören; kdo drug? wer anders? nekaj drugega (druzega), etwas anderes; drug pot, drug krat, ein anderes Mal; druge pomoči ni, es gibt kein anderes Mittel; drug veter je potegnil, das Blatt hat sich gewendet; ni druzega, kakor (nego) laž, es sind lauter Lügen; ves drug si, du hast dich ganz geändert; med drugimi rečmi, med drugim, poleg (zraven) drugega, unter anderem; (govori se nav. drugi, kjer bi se pričakovalo: drug, n. pr. nihče drugi); — 2) drúgi, der andere; z druge strani (plati), andererseits; drug drugemu, einer dem andern, (tudi: eden drugemu); drug za drugim, einer nach dem andern; drugo (eno) k drugemu, im Durchschnitte gerechnet, Cig., Šol., Svet. (Rok.); — 3) drúgi, der zweite; drugo oranje, druga kop; druga setev, die Nachsaat, Cig.; druga žlindra, die Krätzschlacke, Cig.; druga vzmnož, das Quadrat ( math.), Cig. (T.); — drugi člen, der Nachsatz ( math.), Cig. (T.); — drugi dan, teden, am folgenden Tage, in der folgenden Woche; v drugo, zum zweitenmale; — (po Škrabcu [ Cv.] 'drugi' nima nedoločne oblike).
46. édən, (pred substantivi: èn, Mik., Levst. [Sl. Spr.]), éna, éno, gen. énega, éne, num. 1) einer, ein; eden izmed vas, vas eden, einer von euch; eden čita, drugi piše, tretji spi; dvoje škornje imam, pa le en klobuk; ene škarje, ene rokavice, eine Schere, ein Paar Handschuhe; šteje se: eden, dva, tri itd., ali: ena, dve, tri itd., eins, zwei, drei u. s. w.; po eden, je einer; eden za drugim, einer nach dem andern; oba eno godeta, beide sind von einem Schlage, Met.; ob enem, zugleich; v eno mer, in einemfort (tudi: v enomer); prim. ona ne spi vse v eno, Hip. (Orb.); — 2) pl. eni, einige, etliche; eni ter eni, hie und da einige; eni pravijo da, drugi da ne; ena dva, enih pet = kaka dva, kakih pet, etliche zwei, fünf; ene krate (krati), etlichemale; — 3) kot nedoločen členek (ein); en volovski voz, en duhovni, Cv.; (novejša književna slovenščina se ga ogiblje); — edna, edno, Mur., Jan. (Slovn.) in tu in tam v knjigah, starejših in novejših; poudarjeno tudi "eden" pred substantivi: pred Bogom je tisoče let kakor eden dan, Krelj; ena vera, eden krst, Schönl.; eden krivičen vinar deset pravičnih sne, Npreg.- Jan. (Slovn.); — prim. jeden.
47. enȃčbən, -čbəna, adj. Gleichungs-: enačbeni členi, die Glieder der Gleichung, Cig. (T.).
48. hromóta, f. die Lahmheit, die Lähmung, die Krüppelhaftigkeit, Mur., Cig., Jan., Nov.; die Gebrechlichkeit, C.; — körperliches Gebrechen, V.-Cig., C.; stara hromota, ein altes Leibesgebrechen, Lašče- Levst. (M.); vsak ima kako hromoto na sebi, Svet. (Rok.); h. v križu, die Kreuzlähme, živinska bolezen, Strp.; — h. se imenuje bolezen, če poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi, Tolm.- Štrek. (Let.).
49. jèli, conj. 1) vprašalni členek, Boh., Dalm., nk., vzhŠt.; jeli je to prav? Dalm.; jeli po noči ali po dnevi, ogr.- C.; — 2) nicht wahr? gelt! tudi z osebili: jelita, jelite; jeli, da je res, nicht wahr? es ist so; grdo je, jelite, če nam očitajo, Ravn.; prim. Let. 1891, 49.
50. klèp, klépa, m. 1) = klepanje: če je moka po klepu, je kruh rad sipast, Polj.; — 2) kar pri klepanju kose odpada, Bolc, Lašče- Erj. (Torb.); — der Staub, der bei der Schärfung der Mühlsteine abfällt, C.; — 3) das Dengelzeug, Valj. (Rad); tudi pl. klepi, klepovi, Jarn., Jan., C.; — 4) der Kettenring, Pohl., Jarn., Mur., Cig., Jan., Mik.; to je tisti kolobar, tista veriga, v kateri se vsi klepi ali členi drže, Vrtov. (Km. k.).
51. kotríga, f. = ud, člen, členek, ogr.- C., SlN., Vest.; — pl. kotrige, das Skelet, vzhŠt.; tudi: die Schindmähre, vzhŠt.
52. kvadrinōm, m. četveročlenec, das Quadrinom ( math.), Cig. (T.).
53. monōm, m. enočlenec, das Monom, Cel. (Ar.).
54. napustíti, -ím, vb. pf. 1) ein wenig nachlassen ( z. B. von einer Spannung), Cig.; — 2) (bei einem Kleide) durch Auftrennen des Eingeschlagenen länger oder breiter werden lassen, auslassen, Cig., M., Z.; n. kiklo, Kr.; — verigo za en člen n., die Kette um ein Glied schlaffer spannen, Dol.; — 3) ausladen, hervorstehend machen ( arch.), Cig.; napuščena streha, das Wettervordach, Levst. (Pril.); — napuščen kot, vorspringender Winkel, V.-Cig.; — 4) = pustiti, da nateče, anlassen, Cig., Jan., Cig. (T.); — n. papir, das Papier tränken, Jan.
55. naravnáti, -ȃm, vb. pf. 1) in die richtige Lage oder Stellung bringen, richten, ordnen; n. izvinjen člen; n. uro; — n. kaj, anleiten, anordnen, Mur.; verfügen, veranstalten, Cig.; — leiten: n. koga na pravo pot, C.; ljubezen prav n. Guts. (Res.); — n. se, sich bereit machen: n. se na vojsko, Npes.-K.; Za vojsko je že naravnan, Npes.-K.; — 2) eine gewisse Menge (Wäsche) flach zusammenlegen; veliko perila n.; — 3) eine gewisse Menge (Getreide) reinigen: n. nekoliko žita; prim. ravnati.
56. oglı̑nək, -nka, m. der Rist, Bes.; črevlje si prerezati na oglinkih, Andr.; črevlji so me ožulili po členkih in oglinku, Glas.
57. partīkula, f. členek, die Partikel ( gramm.), Cig. (T.).
58. podrẹ̑zica, f. "p. se naredi, kadar poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi", Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
59. polinōm, m. mnogočlenec, das Polynom ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
60. polinōmən, -mna, adj. mnogočlen, polynomisch ( math.), Cig. (T.).
61. prenésti, -nésem, vb. pf. 1) hindurch-, hinübertragen: p. kaj črez vodo, Cig.; — 2) vertragen; mnogo vina prenese; — ertragen, aushalten; nadloge voljno p.; to se še prenese, das ist noch leidentlich, Cig.; — 3) anderswohin tragen, übertragen; p. kaj drugam; — transportieren ( math.), Cel. (Ar.); člen na drugo stran enačbe p., Cig. (T.); — prenesen, tropisch, figürlich: v prenesenem pomenu, Cig. (T.), nk.; — 4) = odvrniti, abwenden: Bog nam to prenesi! Cig., C.; Bog prenesi! Gott behüte! Cig., Jan., Guts. (Res.), Glas.; Bog prenesi, da bi se šibe doteknil kateri otrok! Pjk. (Črt.); p. komu kaj, jemanden mit einer Sache verschonen, ihm etwas nachsehen, C.
62. 2. pȓstən, -stna, adj. Finger-: prstna kost, prstna mišca; prstni členki, die Fingergelenke.
63. sklèp, sklę́pa, m. 1) die Verknüpfung, Cig.; die Vereinigung, die Verbindung, der Bund, Cig., Jan.; s. pravovernih C.; v sklepu ostati z božjo pomočjo, C.; — 2) die Fuge, Jan.; po sklepih iz soda teče, das Fass rinnt an den Fugen, jvzhŠt.; — 3) das Gelenk, Meg., Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z., Som.); Otrpnili so udje mi in sklepi, Preš.; po sklepih me trga, ich habe ein Reißen in den Gelenken, jvzhŠt.; — das Schlossband bei den Muscheln, Cig. (T.); — 4) = člen, das Glied, Dict., Jan., C., Trub.- Mik.; der Wirbel, Jan., C.; hrbtni sklepi, das Rückgrat, C.; — das Kettenglied, der Kettenring, Cig., Jan., C.; — 5) der Schluss, die Beendigung, Cig., Jan.; der Epilog, Cig. (T.); za s., zum Beschluss, Cig.; s. večdnevne svečanosti, Št.; — der Abschluss, Cig., Jan.; s. računov, der Rechnungsabschluss, Cig.; — 6) die Abschließung: s. miru, der Friedensschluss, Cig.; — 7) die Folgerung, der Schluss, Cig., Jan.; s. z verjetnosti, der Wahrscheinlichkeitsschluss, Cig. (T.); s. poddruženosti, podredbeni s., der Unterordnungsschluss, Cig. (T.); s. nasprotnosti, der Entgegnungsschluss, Cig. (T.); — 8) der Vorsatz, der Entschluss, der Beschluss; s. storiti, einen Beschluss oder Vorsatz fassen; trden s., ein fester Vorsatz; sklepi državnega zbora; božji sklepi, Gottes Rathschlüsse; — tudi: sklèp, sklépa.
64. sukáłən, -łna, adj. Dreh-: sukȃłni člen, das Drehgelenk, Cig.
65. trinōm, m. tročlenec, das Trinom ( math.).
66. 1. vẹ̑ja, f. 1) der Ast, der Zweig; v veje iti, Zweige treiben, Rib.- C.; — 2) die Seitenlinie der Anverwandten, Z.; v veji četrtega člena smo že, zato se lehko ženimo, C.; — 3) ( das Blatt [svrž = Ast], coll. das Laub, ob spodnji Dravi- C., Valj. [Rad]).
67. vprašáłən, -łna, adj. Frage-: vprašȃłni stavek, Cig. (T.); vprašalni člen, das Frageglied ( math.), Cig. (T.).
68. zapę́stən, -stna, adj. kar je za pestjo: roke v zapestni zgibi vzdigati, spuščati, die Hand beugen, die Hand strecken, Telov.; — zapę̑stni člen, der Handknöchel, Cig., Jan.; zapestna kost, ein Gelenkbein der Handwurzel, Cig.
69. zvítje, n. z. člena, die Verstauchung, Strp.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani