čiv (106)

1. čı̑v, pron. poss., Št.- C., pogl. čij.
2. čívežən, -žna, m. der Draht, Dol.; — iz nem. Zieheisen; prim. čevežen.
3. čìvk, interj. piep! Cig.
4. čı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. piepen, zwitschern; piščeta, vrabci čivkajo.
5. čivketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = čivkati, vzhŠt.- C.
6. čivkljáti, ** -ȃm, vb. impf. = čivkati, Cig., Jan.
7. čivǫ̑lica, f. najdrobnejša smokva, Kras- Erj. (Torb.); — prim. it. cipolla, die Zwiebel.
8. bliščìv, -íva, adj. blendend, Mur., Jan.; sveč gorečih žar bliščivi, C.; zunanja služba božja pri Izraelcih je bila bliščiva, Ravn.
9. bliščı̑vka, f. die Blendlaterne, V.-Cig.
10. bročívọ, n. das Krapproth, Cig. (T.).
11. drugáčiv, adj. = drugačen, ogr.- C.
12. izključìv, -íva, adj. = izključljiv, C., SlN.
13. izročı̑vəc, -vca, m., Cig., pogl. izročnik.
14. kolẹ́nčiv, adj. knotig, Dict.- Mik.
15. lẹčívọ, n. der Heilstoff, Jan.
16. ləščı̑vka, f. neka hruška, Tolm.- Erj. (Torb.).
17. ločı̑vəc, -vca, m. der Scheider, der Sonderer, Cig., Jan.; der Separator ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
18. ločı̑vka, f. die Scheiderin, Cig.
19. loščı̑vəc, -vca, m. der Glanzgeber, Jan.; der Polierer, Cig., LjZv.
20. mučı̑vəc, -vca, m. der Quäler, Cig., Jan.
21. mučı̑vka, f. die Quälerin, Cig., Jan.
22. napočı̑vič, adv. mit Pausen, zuweilen rastend: n. delati, jesti, Št.- C.
23. očivẹ̑st, adj. 1) offenbar, Habd.- Mik.; — 2) očivesto, frei, offen, C.
24. očivẹ́stən, -stna, adj. 1) augenscheinlich, offenbar, zweifellos, C., ogr.- Mik., BlKr.; — 2) aufrichtig, Mur.
25. ǫ̑čivẹ́stiti, -vẹ̑stim, vb. impf. offenbar machen, C.; beurkunden, zeigen, C.
26. očivẹ́stnost, f. die Augenscheinlichkeit, C.
27. očivı̑dəc, -dca, m. der Augenzeuge, Cig., nk.
28. očivídən, -dna, adj. augenscheinlich, offenbar, Cig., Jan., nk.
29. očivídnost, f. die Augenscheinlichkeit, Cig. (T.), nk.
30. odpočívati, -am, vb. impf. ad odpočiti, Jan. (H.).
31. oščívati, -am, vb. impf. ad oscati; 1) bepissen, Cig.; pes oščiva ogle, BlKr.; — 2) o. se, harnen, M.
32. pačı̑vəc, -vca, m. 1) der Verfälscher, Cig.; der Verderber, M.; — 2) der Störer, Mur.
33. pačı̑vka, f. 1) die Verfälscherin, Cig.; — 2) die Störerin, Mur.
34. pezdečı̑vka, f., pogl. pizdočivka.
35. piščìv, -íva, adj. wurmstichig, Mik.; nav. pišiv.
36. piščı̑vəc, -vca, m. = piškavec, ein Schwächling, (pišivec) Valj. (Rad).
37. piščı̑vka, f. piščiva hruška ali jabolko, jvzhŠt.
38. pizdočı̑vka, f. die Schwanzmeise (parus caudatus), Z.; — die Graumeise, die Sumpfmeise (p. palustris), (pezdečivka) Cig., C., Frey. (F.), Idrija, Ig (Dol.); — die Blaumeise (parus caeruleus), (pizdačivka) Svet. (Rok.).
39. počı̑v, m. der Ruheplatz, Z., Danj.- Mik.
40. počivȃj, m. 1) mesto, kjer ljudje navadno počivajo noseč bremena; s to besedo se tudi meri dalja: dva počivaja daleč mu je odnašal, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Ruhepunkt, C.; — 2) kruh je na počivaj = ni zaprt v omari, vsak domačin ga sme rezati, Poh.- LjZv.
41. počiváłən, -łna, adj. Rast-: počivȃłni kamen, Cig.
42. počivalíšče, n. die Raststätte, die Ruhestätte, Cig., Jan.; tudi: počiválišče, ogr.- Valj. (Rad).
43. počivȃłnica, f. 1) das Ruhebett, das Sofa, Jan., DZ., ogr.- C.; — 2) ein kleiner Sitz in einem Schacht, Cig.
44. počivȃłnik, m. der Raststein, Cig.; na vsakem tretjem počivalniku je sedeval, Jurč.
45. počiválọ, n. 1) der Ruheplatz, Gor.- M.; — 2) das Ruhebett, das Sofa, Jan., Nov.- C., Vrt.
46. počivȃłski, adj. Rast-: počivalsko mestce, Trub. (Post.).
47. počívanje, n. das Ausruhen, das Rasten; "Bog blagoslovi (žegnaj) počivanje!" reče, kdor gre mimo počivajočih ljudi, jvzhŠt.
48. počívati, -am, vb. impf. ad počíti; rasten, ausruhen, der Ruhe pflegen; v senci p.; — njiva počiva, der Acker liegt brach, Cig.; — ruhen (o mrtvih).
49. počivȃvəc, -vca, m. kdor počiva, der Rastende; — = počitnik, der Quiescent, V.-Cig., Jan.
50. počı̑vež, m. das Ausruhen, M.
51. počı̑vič, adv. inzwischen ausruhend, mit Pausen: p. delati, jesti; tudi: na počivič, Št.- C.
52. počı̑vkati, -am, vb. pf. ein wenig piepen.
53. počı̑vnica, f. das Ruhebett, ogr.- C.
54. poščívanje, n. das oftmalige Pissen; — der Lauterstall (eine Pferdekrankheit), Cig., Strp.
55. poščívati, -am, vb. impf. ad poscati; 1) beharnen, Cig.; — p. se, sich zu bepissen pflegen, Z.; — 2) oft den Harn lassen, den Harnfluss haben, Cig.
56. prečı̑vkati, -am, vb. pf. durchpiepen; cel dan p., Vod. (Pes.).
57. preščívati, -am, vb. impf. ad prescati, Cig.
58. pričı̑vkati, -am, vb. pf. piepend herbeikommen.
59. pšenčìv, -íva, adj. = ikrast, finnig: pšenčivo meso, C., Polj.
60. sočı̑va, f. = sočivo, Mur., Cig., C., Polj.
61. sočı̑vən, -vna, adj. zu den Hülsenfrüchten gehörig, Vrtov. (Km. k.).
62. sočı̑vje, n. coll. die Hülsenfrüchte.
63. sočı̑vnica, f. die Speisekammer, Mur.
64. sočivnína, f. das Legumin, Cig. (T.).
65. sočı̑vọ, n. die Hülsenfrucht, Habd.- Mik.
66. tlačı̑vəc, -vca, m. 1) der Treter, der Traubentreter; — 2) der Bedrücker, Cig.
67. tlačı̑vka, f. die Treterin.
68. točı̑vəc, -vca, m. der Schenk, Cig.
69. učı̑vọ, n. der Lehrstoff, das Lehrmaterial, Jan., Cig. (T.), LjZv.
70. uščívanje, n. der Harnfluss.
71. uščívati se, -am se, vb. impf. den Harnfluss haben.
72. vlačı̑vəc, -vca, m. der Zieher, der Schlepper, Cig., Bes.
73. vlačı̑vka, f. die Schlepperin, Cig.
74. 1. voščı̑vəc, -vca, m. der Wünscher, der Gratulant, Cig., Jan.
75. 2. voščı̑vəc, -vca, m. der Wichser, Jan. (H.).
76. začı̑vkati, -am, vb. pf. zu piepen anfangen; einen Pieplaut hören lassen.
77. besẹ̑dež, m. der Wortreiche: kaj hoče ta besedež reči? Jap. (Sv. p.).
78. bliščljìv, -íva, adj. = bliščiv, Cig.
79. bọ̑g, * bogȃ, m. 1) der Gott; lažnjivi, krivi bogovi, die falschen Götter, Götzen; služite drugim bogom, Dalm.; — pomni: zlega boga uživa z menoj vred, es geht ihm schlecht, wie mir, BlKr.- M.; — Bog, Gott (der Christen); Boga moliti, beten; Bogu služiti, Gott dienen; Bog oče, Gott Vater; Bog človek, Bog in človek, der Gottmensch, Jan.; — tak hrup je, da ni grmečega Boga slišati (čuti), ^*von zu großem Lärm hört man den Donner nicht, Z., Levst. (Zb. sp.); — v rekih o pozdravljanju: (prihajajočemu ali sploh temu, s katerim smo se sešli): Bog te sprimi, (vzprimi), grüß dich Gott! Cig., Jan.; ( prim. Bog vas primi! Alas.; "buge waz primi gralva Venus!" tako je pozdravil l. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika Lichtensteinskega, ki je kot Venera oblečen potoval, Kres 1882, 177.); (pri ločitvi:) z Bogom! adieu! lebe wohl! Bog te obvaruj! behüt' dich Gott! Bog s teboj! Bog z vami! Gott befohlen! Cig.; ("Bog z vami" je odgovor na "Bog vas primi", Alas.); z Bogom ostani, Gott befohlen! (pri srečevanju:) dobro jutro Bog daj! odzdrav je: Bog ga daj! (tudi samo: Bog! Levst. [M.]); zato: Boga povedati, C.; komu Boga dati (davati), grüßen: srečal me je, ali ni mi Boga dal, Z., Npes.-Vraz; (delavcem:) Bog daj dobro srečo! Bog daj srečo! Glück zu! Glück auf! (uživajočim kako jed:) Bog blagoslovi (žegnaj)! (počivajočim:) Bog daj srečo k počivanju! Bog daj dober počitek! (o napivanju:) Bog živi! Gott erhalte! mozi ti Bog! ("masti bog") Guts.; prim. moči; (ako kdo kihne:) Bog pomagaj! zur Genesung! (v vzklikih:) Ti moj Bog! Bog pomagaj, da si tako nagle jeze! Bog mu daj zdravje, on mi je veliko dobrega storil! Bog mu daj dobro, tam kjer je! hvala Bogu! bodi ga Bog zahvaljen! Gott sei Dank dafür! Boga zahvali, da si toliko dobil! skrajšano: "Bog", za: "Bog bodi hvaljen", ali kaj takega: Bog, da je tako, gottlob (ein Glück, ich bin froh, ich bin zufrieden), dass es so ist; Bog, da si prišel! Bog, da te ni videl! sam Bog, da nisem tega izgubil! Levst. (M.); še Bog, da je toliko; gottlob, dass es so viel ist, jvzhŠt.; Kruha b' ti dala, Ajdov je. "Ljubica moja, Bog, da je!" Vod. (Pes.); še Bog, če mu bomo hoteli žlico dati, LjZv.; Bog se usmili! Bogu se smili! Gott erbarme sich! tak je bil, da se Bogu smili! er sah aus, dass es Gott erbarme! bodi Bogu potoženo! Gott sei es geklagt! Bog hotel! wollte Gott! Bog dal, da bi bilo tako, gebe Gott, dass es sich so verhalte! Bog daj! geb' es Gott! Bog pomozi! helfe Gott! ako (če) Bog da! so Gott will! naj pa bo z Bogom! so sei es denn in Gottes Namen, Levst. (M.); Bog ve! weiß Gott! Bog ve, kdo, Bog ve, kam itd.; vedi si ga Bog, kje vedno tiči! Bog sam vedi, kaj bo iz tega! nosi se, kakor bi bila Bog si jo vedi kaj, Vrt.; Bog ne daj! Bog ne zadeni! Bog obvaruj! Bog prenesi! Bog odvrni! Gott behüte! Gott bewahre! Bog tega varuj! das verhüte Gott! (Bognasvaruj, subst.; der Gottseibeiuns, Jurč.; strah imeti pred čim, kakor Bognasvaruj pred križem, SlN.); Bog in sv. božji križ! Bog bodi pri nas in sveti vtorek! (sreda itd., kakeršen dan si je tedaj, kadar se to govorí; a tako govore največ tedaj, kadar odvračajo od sebe čarodejsko moč, in to se imenuje "dan izgovoriti", Levst. [Rok.]); za Boga svetega! za Boga milega! za Boga! um Gottes Willen! (poglej vsaj, skozi Bog! Dalm.; za skozi Bog! Prim., Kras; po it. "per Dio!" napačno narejeno); (o zagotavljanju, zaklinjanju:) Bog in duša! bei meiner Treue! Cig.; Bog me! (bogme!) = so wahr mich Gott strafe! bei Gott! Bog me, da je res! Bog mi je priča! — "pod milim Bogom" se pristavlja v podkrepljanje kakega nikanja; n. pr. nima pod milim Bogom nič opraviti; er hat auf Gottes Erdboden nichts zu thun; — v Boga ime (vbogajme) dati kaj, ein Almosen geben; rad v Boga ime daje; — 2) die geweihte Hostie: župnik je nekam šel z Bogom, (gieng versehen); — 3) das Gottesbild: držiš se, kakor lipov bog! = du thust so hölzern! bogove prodajati, Kruzifixe verkaufen; — 4) bog stari, die Gottesanbeterin (mantis religiosa), Kras- Erj. (Torb.).
80. čvę́žən, -žna, m. = čivežen, Gor.
81. dostáti, * I. -stojím, vb. pf. 1) ausharren, aushalten, Cig., C.; d. do konca, Cig.; kateri do konca dostoji, ta bo ohranjen, Trub.; svoj čas počivajoč dostoje, Krelj; — 2) (durch langes Stehen) schlecht werden: posoda je dostala, C.; hiša je dostala, das Haus ist baufällig geworden, Cig.; — 3) vb. impf. dostoji mi, es ziemt sich für mich, Boh., Jarn.; sodniku je dostoječe, Guts. (Res.); prim. dostajati se 3); — II. -stanem, vb. pf. 1) bestehen, absolvieren: d. izkušnjo, M., nk.; d. pokoro, Burg.; d. šolo, Vrt.; ausdienen, dostavši svojih 14 let, Ravn.; d. svoja (vojaška) leta, Vod. (Nov.); d. stražo, Cig.; — 2) leisten, vollbringen, Meg.; tlako dostanem ali plačam, jvzhŠt.; kar obljubim, to dostanem, Svet. (Rok.), Gor.; d. svoje delo, Vrtov. (Km. k.); — einhalten: ako tega roka nebi dostal, im Falle der Nichteinhaltung dieser Frist, DZ.; — 3) ausreichen: ne dostane mi, ich komme damit nicht aus, C.; — 4) (po nem.) erstehen, nk.
82. dȗškati, -am, vb. impf. 1) Athem schöpfen (um sich zu erholen), M.; počivati in duškati po poti, Gor.; ribe duškajo, schnappen nach Luft, Ljub.; — 2) die Communication mit der äußeren Luft ermöglichen: d. sod, vzhŠt.- C.; zamrzle ribnike d., C.
83. 3. kołčək, -čka, m. der Klopfer an der Thüre, (kuček) V.-Cig.; — prim. kolči?
84. krtíči, m. pl. neke sani z debelimi kratkimi saninci, na katere debeli konec dolgih debel nalagajo, Gor.; (morda nam. kratiči?).
85. legumīn, m. beljakasta tvarina v sočivju, das Legumin ( chem.), Cig. (T.).
86. máčək, -čka, m. 1) der Kater; tu maček na ognjišču leži = hier ist Schmalhans Küchenmeister, Cig.; — divji m., der wilde Bergkater, Cig., C.; — 2) razno orodje: der Anker; železni m., Hip. (Orb.); mačka spustiti, den Anker werfen, Šol., nk.; = mačka zasaditi, DZ.; = m. vreči, Cig., DZ.; barke so mačke v morje vrgle, Vod. (Nov.); železne mačke iz vode vleči, Jsvkr.; mačke spuščene imeti, vor Anker liegen, Šol.; = na mačku stati, Cig., Šol.; = na mačku počivati, Cig.; mačke vzdigniti, die Anker lichten, Z.; — der Angelhaken, Cig., Jan.; — der Brandhaken, Cig., Jan., Kr., SlN.; eine Art Wagensperrhaken: maček se v zemljo zasadi in zadržuje voz ali sani, Dol., Notr., jvzhŠt.; — in den Sägemühlen die Stange mit dem Haken, welcher das Schiebezeug bewegt, das Scharnier, Cig.; — der Kugelzieher, der Flintenkrätzer, Cig., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); der Korkzieher, V.-Cig., Temljine- Štrek. (Let.); — die Rolle am Ueberfuhrseile, Mariborska ok.- C.; — 3) langer lederner Geldbeutel, den man um den Leib befestigt, die "Katze", Cig., Jan., usnjat m., LjZv.; imaš polnega mačka, Erj. (Izb. sp.); — = skrit zaklad, Mur., Zora; — 4) der Seitenbaum des Dachstuhles: maček drži špero, Zora; — 5) der Katzenkopf (eine Apfelart), Cig.; — 6) apneni m. = lehnjak, der Kalktuff, Jan. (H.).
87. nȃj, I. (skrčeno iz "nehaj"), 1) naj, najta, najmo, najte, z infinitivom, = nikar: naj me žaliti, beleidige mich nicht, Hal.- C.; naj se groziti, drohe nicht, Zora; najte soditi, richtet nicht, Ev. tirn.-Mik.; — 2) naj, najta, najmo, najte, lass, lasst, lassen wir (z "da"): naj da tvoja vest tebi govori, lass dein Gewissen zu dir sprechen, Guts. (Res.); najte da izvemo, lasst uns in Erfahrung bringen, Jarn. (Sadj.); Najmo da voda stoji, lassen wir das Wasser stehen, Npes.-Schein.; najte da ..., machet dass ..., C.; — ("da" je izpuščen): najte se učimo, lasst uns lernen, Trub. (Post.); najte vas vprašam, lasst mich euch fragen, Jarn. (Sadj.); — (z infinitivom): najmo zvon hladiti, lasst uns die Glocke abkühlen, Slom.; najmo se zbirati, C.; najte! nur zu! Cig.; — II. nàj, conj. izraža 1) (v glavnem stavku) zahtevo, ukaz, željo, (lassen, sollen, mögen): naj vidim, lass mich sehen! naj se joče! lass ihn weinen! naj gre! er soll (mag) nur gehen! naj se jezi, kaj je meni za to! er mag immerhin zürnen, was kümmert das mich! naj bo v imenu božjem! es sei in Gottes Namen! naj v miru počiva! naj prideta oba! mlajši naj posluša starejšega; kam naj grem? kaj naj storim? kaj naj dela hlapec? — 2) (v odvisnih stavkih) za izrazi, ki pomenjajo zahtevo, ukaz: rekel mi je, naj počakam; ukazal je, naj se vojaki umaknejo; — (v koncesivnem pomenu): sei es, dass, ob: naj delam ali ne, nikoli nič nimam, ich mag arbeiten oder nicht, ich habe doch nie etwas; naj si, obgleich: naj si je on bil božji sin, naučil se je pokorščine, Kast.
88. očevídən, -dna, adj. = očividen, Jan., Cig. (T.).
89. odrazíti, -ím, vb. pf. ( impf.?) 1) = zaleči (o jedilih), ausgeben: sočivje dobro odrazi, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) (po drugih slov. jezikih) vb. pf. reflectieren, Jan. (H.).
90. poglavína, f. neka rastlina sočivnica, Bilje pri Gorici- Erj. (Torb.).
91. prekrę́čiti se, -im se, vb. pf. die Quergrätsche machen: od tal prekrečivši se skočiti, Telov.
92. preskóčiti, -skǫ̑čim, vb. pf. 1) mit einem Sprunge übersetzen, überspringen; p. jarek, plot; — überschreiten ( fig.): ceno p., Levst. (Nauk); — überspringen ( fig.), übergehen, auslassen; präterieren; preskočivši, mit Übergehung, Cig., Jan.; — durchspringen; — 2) anderswohin springen; p. na ono stran, sem p., hinüber-, herüberspringen; — vino je preskočilo, der Wein ist von einer Gährung in die andere übergegangen, M.; — 3) im Sprunge übertreffen, p. koga.
93. prẹsnína, f. = kar je presno: frisches Gemüse; pos. repa, korenje in zelje, Svet. (Rok.); z žitom, presnino in sočivjem obsejana polja, Slovan; razun krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičarke, Slovan; — frisches Gespinst, Cig.
94. 1. prę́zati, -am, vb. impf. 1) aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.): sočivje preza, Dict.; pšenica in sploh žito preza, kadar je prezrelo in zrna začno padati iz klasja, Kras- Erj. (Torb.), Št.; — 2) aufspringen machen: lan p., das Aufspringen der Leinsamenkapseln durch Mischen befördern, C.; — ( fig.) dežele p., die Länder aussaugen, Nov.; mit Worten quälen: p. koga, da bi razdražil njegovo radovednost, Zv.; — bolhe p., (Flöhe springen machen) Flöhe fangen, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); nemškutarske besede p., Zv.; — an der Sonne wärmen, Cig.; ruhe p., da bi bolhe odskakale, Notr.; — p. se, aufspringen (von Samenkapseln, Hülsen u. dgl.); lan, grah se preza, Mur., Danj.- Mik., Št.- C., Polj., Lašče- Erj. (Torb.); laneno seme se na ruhe razgrne, da se preza, Levst. (Rok.); — sukno, obleka se preza, = začela se je trgati, zemlja se preza (= poka), Gor.; — 3) mit Bitten zusetzen, "fergeln" (von Kindern), C.; — 4) = škripati, knarren, C.; "raunzen" (von Krebsen, wenn sie außerhalb des Wassers sind), Mur.
95. púšiti, pȗšim, vb. impf. 1) rauchen: (tobak) p., Tabak rauchen, Cig., nk.; ( hs.); — 2) sich zum Schwärmen anschicken: kadar eden roj sedi, uže drugi puši, Levst. (Beč.); — 3) herausragen, hervorlugen: vidiš, kako mu pušijo v torbo nabasane reči? BlKr.
96. rdę̑čnica, f. črnikasta, iznotraj rdeča smokva, malce večja od čivolice, Malhinje na Krasu- Erj. (Torb.).
97. rẹšílọ, n. 1) die Erlösung, Cig., Jan.; — 2) das Rettungsmittel, Cig., Jan.; — 3) das Lösegeld, Cig., Jan., Mik.; — 4) der Wiederkauf, Jan.; prodati kaj na rešilo, auf Wiederkauf veräußern, Cig.; — 5) kar se podari voščivcu: za voščilo se dobi rešilo, Dol.; ( opp. vezilo); — 6) die Erledigung, Cig. (T.), DZ.
98. rtíče, f. pl. = kratke sani za rudo, Kor.; — = dvojne kratke sani pri enem vozilu, Gor.; — nam. rtiči?
99. sébe, pron. seiner, ihrer, sich; 1) rabi se, kadar se dejanje obrača na subjekt istega stavka; za sebe skrbiš; k sebi jih vabimo; tudi poleg infinitiva, kateri ima drug subjekt, ako ne nastane zmisel nejasen: kralj jim ga ukaže pred sebe pripeljati; (toda: dovoli mi vprašati te), Mik. (V. Gr. IV. 104.); redkeje tako pri participu: ima vse rešiti v odkazanem si področju, DZ.; — nekako po nepotrebnem stoji časih si poleg nekaterih glagolov: on si sede, leže, vzhŠt.; od kod ste si vi? Trub.; on si ne ve mere, Ravn.- Mik. (V. Gr. IV. 602.); ni vedel, kaj si je (was es gäbe), Vrt.; počivati si, leči si, SlGor.- C.; Bog si ga bodi zahvaljen! Levst. (M.); pojdi si kam = warum nicht gar! Levst. (M.); lejte si! ei ei! glejte si groze! Jurč.; blagor si je človeku, kir (ki) mene posluša! Schönl.; blagor si tebi! wohl dir! Ljub.; gorje si je temu človeku! Schönl.; — 2) pomenja vzajemnost: einander: tepeta se; saj sva si brata; seznanila sva se; — ljubite se med seboj; — 3) enklitični si daje stavku splošnejši pomen: da si, obgleich; kadar si bodi, wann immer; bodi si, naj si je, es mag nun sein; kakor si je kod navada, wie es eben irgendwo Sitte ist, Levst. (Nauk); grmi si ali ne grmi si, jaz pojdem v gozd, Lašče- Levst. (Rok.); on si reci ali stori, kar hoče, Trub.; — 4) "se" pri povratnih (refleksivnih) glagolih; smejati se, veseliti se; — povratno se rabijo prehajalni glagoli za pasivno obliko, ali da se izraža nem. man: žito se mlati na podu; časniki se raznašajo po vsem mestu; govori se: — (taki refleksivni izrazi se rabijo, zlasti na italijanski meji, tudi z objektom; kmete se vidi na polju, boljšega daru bi se ne moglo dati, Mik. (V. Gr. IV. 363.); toda knjižni jezik se te rabe ogiblje).
100. 1. sẹníca, f. die Heuscheuer, der Heuboden, Mur., Cig., Jan., Ravn. (Abc.), Levst. (Pril.), Nov., Svet. (Rok.), Kr.; vrabci so na senici izpod slame čivkali, Jurč.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani