činž (6)

1. čı̑nžati, -am, vb. impf., pogl. čimžati.
2. izčı̑nžati, -am, vb. pf., Dict., Dol., BlKr.; pogl. izčimžati.
3. izčínžiti, -čı̑nžim, vb. pf., pogl. izčimžiti.
4. čı̑mžati, -am, vb. impf. 1) beizen, Cig., M.; — č. (činžati) kako reč, mit einer Sache nicht fertig werden, Gor.; — 2) zehren, č. se, abzehren, mager werden, (činžati) Jan., Fr.- C.; č. se, verwesen, hinschwinden, Polj.; — 3) intr. = č. se, an Kräften abnehmen: vedno je čimžal, da je umrl, Lašče- Levst. (Rok.).
5. izčı̑mžati, -am, vb. pf. ausbeizen, Z.; — auszehren, mager machen, schwächen, Z.; bolezen me je izčimžala, Z.; i. njivo, da nič ne more na nji rasti, (izčinžati) Dict.; i. se, mager, schwach, schlecht werden: s časom se vsaka reč izčimža, (izčinža) BlKr.
6. izčímžiti, -čı̑mžim, vb. pf. = izčimžati, Z.; ausmergeln, Zora; ves izčimžen, ("sčinžen") Vrtov. (Km. k.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani