četvero (69)

1. četverobȓdje, n. die Vierhügelplatte (v možjanih), Erj. (Som.).
2. četverocẹ̀p, -cẹ́pa, m. der Zwillich, C.
3. četverocẹ́pən, -pna, adj. vierspaltig, Cig.
4. četveročlẹ̀n, -člẹ́na, adj. viergliedrig, nk.; četveročleni (hrošči), viergliedrige Käfer, Erj. (Ž.).
5. četveročlẹ̑nəc, -nca, m. 1) das Quadrinom ( math.), Cig. (T.); — 2) hrošči četveročlenci, viergliedrige Käfer (tetramera), Cig. (T.).
6. četverodẹ́łən, -łna, adj. viertheilig, Cig., Jan.
7. četveroglásən, -sna, adj. vierstimmig: četveroglasno petje, Cig., Jan., nk.
8. četveroglàv, -gláva, adj. vierköpfig, Jan.
9. četverokolę́sən, -sna, adj. vierräderig, Cig.
10. četverokòt, -kǫ́ta, m. das Viereck, nk.
11. četverokǫ̑təc, -tca, m. das Viereck, Cig.
12. četverokǫ́tən, -tna, adj. viereckig, tetragonal, Cig. (T.), Jan., nk.
13. četverokǫ̑tje, n. = četverokotnik, Cig., Jan.
14. četverokǫ̑tnik, m. das Viereck, das Tetragon, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
15. četverokrȃtnik, m. das Vierfache, DZ.
16. četverolìst, -lísta, adj. vierblättrig, Jan.
17. četverolístən, -stna, adj. vierblättrig, Cig.
18. četveromèr, -mę́ra, m. = tetrameter (neki verz iz štirih ali osmih stop), Cig., Jan.
19. četveromę̑rje, n. = četveromer, Cig. (T.).
20. četveronòg, -nǫ́ga, adj. vierfüßig.
21. četveronogàt, -áta, adj. vierfüßig.
22. četveronǫ̑žəc, -žca, m. der Vierfüßler, Cig., Jan., nk.
23. četveroǫ́gəłn, * -gəłna, adj. viereckig; — Quader-: četveroogelni peščenjak, der Quadersandstein, Cig. (T.).
24. četveroǫ́gəłnik, * m. das Viereck, Cig.
25. četverooglàt, -áta, adj. viereckig.
26. četveroòk, -ǫ́ka, adj. vieräugig, Cig.
27. četveroǫ́stən, -tna, adj. vierspitzig, Cig.
28. četveropáłčən, -čna, adj. vierzöllig, Cig.
29. četveropę́dən, -dna, adj. vier Spannen messend, Cig.
30. četveroperę́sən, -sna, adj. vierblättrig: četveroperesna deteljica, Erj. (Torb.).
31. četveropljučnják, m., pl. -aki, tetrapneumones ( zool.), Cig. (T.).
32. četveroplòsk, -plǫ́ska, adj. vierflächig, Cig. (T.).
33. četveroploščnják, m. das Vierflach, Cig.
34. četverorę́dən, -dna, adj. vierreihig, Cig.
35. četveroròb, -rǫ́ba, adj. vierkantig, Cig. (T.).
36. četveroròg, -rǫ́ga, m. der Kofferfisch (ostracion), Erj. (Z.).
37. četveroròk, -rǫ́ka, adj. vierhändig, Cig., Jan.; — četveroroke (opice), die Vierhänder, Erj. (Ž.).
38. četveroslǫ́včən, -čna, adj. viersilbig, Jan.
39. četverospẹ̀v, -spẹ́va, m. das Quartett, Cig., Jan., nk.
40. četverostǫ̑pje, n. die Tetrapodie, Cig. (T.).
41. četverostràn, -strána, adj. vierseitig, Cig., Jan., Cig. (T.).
42. četverostránski, adj. = četverostran, Jan.
43. četverostròk, -strǫ́ka, adj. vierfach, Cig.
44. četverostrùn, -strúna, adj. viersaitig: četverostruno glasbeno orodje, das Tetrachord, Cig.
45. četverovẹ́jən, -jna, adj. vierästig, Cig.
46. četverovésəłn, -səłna, adj. vierruderig, Cig.
47. četverovésəłnica, f. ladja č., der Vierruderer, Cig.
48. četverovprę̑ga, f. = četver, das Viergespann, Zv.
49. četverovprę́žən, -žna, adj. vierspännig, Jan., nk.
50. četverovŕstən, -tna, adj. vierzeilig, Cig. (T.).
51. četverovȓstje, n. die Vierzeile, Šol.
52. četverovȓstnica, f. ein vierzeiliges Liedchen, Zv.
53. četverovȓstnik, m. ječmen č., vierzeilige Gerste, Cig.
54. četverozlǫ́žən, -žna, adj. viersilbig, Cig.
55. četverozòb, -zǫ́ba, adj. vierzähnig, vierzackig, Cig.
56. četverozvę̑zje, n. die Quadrupelallianz, Cig.
57. četvę̑r, num. distr. 1) vier; pri substantivih, ki se ali sploh ali v kakem posebnem pomenu le v pluralu rabijo: četvere vilice, vier Gabeln; četvere rokavice, vier Paar Handschuhe; tudi substantivno v srednjem spolu: četvero vilic, četvero rokavic; — pri substantivih, pri katerih si kako pripadajoče mnoštvo mislimo: četveri snubci, ali: četvero snubcev (s svojimi spremljevavci); — 2) die vier; o določenih, skupaj spadajočih osebah ali rečeh: četveri možje; četvero poslednjih pripovedek; — 3) vier; ako hočemo povedati, da so šteti predmeti različni po spolu, starosti i. t. d.; nav. le substantivno: četvero ljudi (moški, ženske, otroci), četvero živinčet; — 4) viererlei: četvero vino, četvero sadje, četvero oblačilo; — 5) vier, vierfach (pri abstraktnih substantivih): četvero ubojstvo, vier Morde, vierfacher Mord; — 6) ako šteti predmet ni imenovan: na četvero razdeliti, in vier Theile theilen; — 7) četvero = štirje, štiri: bilo nas je četvero, es waren unser vier: — prim. Mik. (V. Gr. IV. 59—67.).
58. dẹlíti, -ím, vb. impf. 1) theilen: d. na dvoje, na četvero, in zwei, vier Theile theilen; deliti, kar kdo ima, s svojim bližnjim, LjZv.; d. se, sich theilen; reka, cesta se deli; — dividieren ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.), nk.; — eintheilen, Jan., Cig. (T.); — scheiden, trennen, Cig., Jan., C.; smrt nas s prijatelji deli, der Tod trennt uns von den Freunden, C.; — 2) vertheilen, spenden; zakramente d.; Mi smo nocoj k vam prišli, Novo leto vam delit, Npes.-K.
59. dīmetər, -tra, m. dvo- ali četverostopen verz, der Dimeter, Cig. (T.).
60. družínče, n. der Dienstbote; četvero družinčet.
61. kvadrinōm, m. četveročlenec, das Quadrinom ( math.), Cig. (T.).
62. kvartēt, m. četverospev, das Quartett.
63. obelīsk, m. nav. iz celega izsekan kamenit, četverooglat, navzgor zožen steber, der Obelisk.
64. srę́čən, -čna, adj. glücklich; srečen človek; srečno življenje; srečnega storiti koga, jemanden glücklich machen; srečno potovati, priti kam; srečen (-čno) pot! glückliche Reise! = srečno hodi! C.; srečno! lebe(t) wohl! (pozdrav pri razhodu); srečne oči! = ich bin glücklich dich zu sehen! srečne oči, ki četveroperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo trgajo! Erj. (Torb.).
65. štirinòg, -nǫ́ga, adj. = četveronog, Jarn.
66. štirinogàt, -áta, adj. = četveronog, Mur., Cig., Jan.
67. tetragōn, m. četveroogelnik, das Tetragon.
68. tetrāmetər, -tra, m. četveromer, der Tetrameter.
69. tetrapodı̑ja, f. četverostopje, die Tetrapodie.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani