četnik (10)

1. čę̑tnik, m. der Rottenführer, der Scharmeister, Cig., Zora; — (po hs.) der Major, Jan. (H.), Vrt.
2. píščetnik, m. der Hühnergeier, Mur., Cig., Mik.
3. počę́tnik, m. 1) der Urheber, Cig., kajk.- Valj. (Rad); der Gründer, Kremp.- M.; — 2) der Unternehmer, Cig.
4. pričę́tnik, m. der Beginner, der Urheber, Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
5. začę́tnik, m. 1) der Anfänger; — 2) der Urheber, der Gründer, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
6. započę́tnik, m. der Beginner, Mur.; — der Unternehmer, Cig., Jan.
7. āvtor, -rja, m. začetnik, pisec, der Autor.
8. dokonjȃvəc, -vca, m. der Vollender: začetnik in dokonjavec, Bas.
9. píščenik, m. der Habicht (astur [falco] palumbarius), Frey. (F.); (= lunj, die Weihe, Meg.); pogl. piščetnik.
10. začę̑telj, m. = začetnik, ogr.- C.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani