čer (260)

1. čę̑r, -ı̑, f. die Steinspitze, Met.; — zerklüfteter, spitziger, hervorragender Fels, C., Gor., Kor.; die Felsenklippe, Cig., Jan.; — (čer, m. Ravn.).
2. čę̑rba, f. = čerfa, M.
3. čerẹ̀n, -ẹ́na, m. ein felsiger Ort, Št.
4. čerę̑nje, m. coll. Klippen, M.; das Gestein, Gor., Št.
5. čę̑rfa, f. ein Milchgefäß mit einer Ausgussmündung, Z., Gor.; č. je globokejša od latvice, Kras.
6. čę̑rga, f. der Tintenklecks, Kr.- Valj. (Rad).
7. čerìč, -íča, m., pogl. čirič.
8. čerı̑čək, -čka, m., pogl. čiriček.
9. čerǫ̑vje, n. coll. Steinspitzen, C.; — = skalovje, Valj. (Rad).
10. ȃščerica, f., Cig., C., pogl. jaščerica.
11. číčerka, f. die Kichererbse (cicer arietinum), Cig., Jan., Dol.; razen krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičerke, LjZv.; — prim. it. cece, cicerchia, Mik. (Et.).
12. čínčera, f. = čičerka, Polj.
13. gáščerica, f. die Eidechse: siva g., die graue Eidechse (lacerta agilis), Cig., Jan., Nov., ZgD., Erj. (Ž.); — prim. stsl. jašterica.
14. gǫ́ščera, f. nizka gošča, (Dickicht), ogr.- Valj. (Rad); (gúščara, kajk.- Valj. [Rad]).
15. gúščer, -ra, m. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), C., Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 2) pl. guščeri, die Halsdrüsengeschwulst, Trst. (Let.), kajk.- Vest.; — 3) = mišca (Muskel), kajk.- C.; — prim. kuščer, kuščar.
16. hčę̑r, hčerı̑, f., Mur., Št.- Cig., Jan., Valj. (Rad), pogl. hči.
17. hčę̑rca, f. = hčerka, Valj. (Rad), (-rica) Cig., Jan.
18. hčę̑rčica, f. dem. hčerka, Dalm.
19. hčę̑rin, adj. der Tochter.
20. hčerínji, adj. der Tochter: Ti, mati, nič ne poslušaj Hčerinjih praznih besed, LjZv.; hčerinji brat, Levst. (Zb. sp.).
21. hčerı̑nski, adj. = hčerski, Cig.
22. hčę̑rji, adj., C., pogl. hčernji.
23. hčę̑rka, f. dem. hči; 1) das Töchterlein; — 2) die Schwiegertochter in Beziehung zu ihrer Schwiegermutter, C.
24. hčę̑rkica, f. = hčerčica, Zora.
25. hčę̑rnji, adj. der Tochter, Tochter-, (hčerji C.).
26. hčę̑rski, adj. der Töchter, töchterlich, Mur., Cig.; po hčersko, töchterlich, Cig.
27. hčę̑rstvọ, n. die Tochterschaft, Cig.
28. jȃščerica, f. 1) die grüne Eidechse (lacerta viridis), okoli Škofje Loke ( Gor.); ( die Eidechse, Cig., Jan.); — 2) die Meisterwurz (imperatoria ostruthium), Cig., C., (jaščarica) na Kaninu, Bolc- Erj. (Torb.); — prim. stsl. jašterica.
29. ječerma, f. ein Weiberrock ohne Aermel, Ist.- Cig.; — die Weste der Uskoken, SlN.
30. kúščer, -ra, m. = kuščar, Mik., kajk.- Valj. (Rad); — prim. stsl. gušterъ.
31. kúščerica, f. die Mauereidechse, Štrek., Goriška ok.
32. kuščerı̑nəc, -nca, m. das Eidechschen, Habd.- Mik.
33. kuščernják, m. das Lungenkraut (pulmonaria), C.
34. lę́ščerba, * f. die Bauernlampe; v črep denejo maščobe in vanjo vtaknejo stenj, BlKr.; — iz nem. "Lichtscherbe".
35. lučę̑rna, f. = lučirna, Mik., Valj. (Rad).
36. mačerǫ̑l, m., Trub.- Let. 1891, 149., Hip. (Orb.), (mačarol, Mur.), pogl. močerol.
37. močę́r, -rja, m. der Sumpf, C., Mik.
38. močeràd, -áda, m. der gefleckte Salamander (salamandra maculata).
39. močerádast, adj. schwarzgelb gefleckt, buntscheckig, Jarn., Cig., Jan., C.
40. močerák, m. = močerad, C.
41. močeràn, -ána, m. = močerad, Polj.
42. močeràv, -áva, m. = močerad, Mur., Cig., Jan., Met.
43. močę́rən, -rna, adj. = močiren, Mur.
44. močerìł, -íla, m. = človeška ribica, der Grottenolm (proteus anguineus), Erj. (Ž.).
45. močerı̑łec, -łca, m. = močeril, Z., Notr.
46. močerína, f. das Moor, Blc.-C.
47. močę́rnost, f. = močirnost, Mur.
48. močerǫ́ga, f. 1) = močerad, M.; — 2) schmutziger Fleck im Gesichte, M.
49. močerǫ́gast, adj. im Gesichte schmutzig, Z., jvzhŠt.
50. močeròł, -ǫ́la, m. = močerad, Dalm.- Mik.
51. močerǫ̑n, m. = močerad, C., jvzhŠt.
52. návečer, -čę́ra, m. der Vorabend eines Festes, die Vigilie, sveti n., der hl. Abend (vor Weihnachten), vzhŠt.- C.
53. navečę̑rjati se, -am se, vb. pf. sich zu Abend satt essen, ein genügendes Abendmahl nehmen.
54. návečerje, n. die Vigilie eines Festes, C., kajk.- Valj. (Rad), Vrt.; n. sv. Lucije, Navr. (Let.).
55. nẹ́ščer, pron. = nehče, nekdo, Rogatec, Saleška dol.- C.
56. nı̑hčer, pron. = nihče, Dol.
57. nı̑ščer, pron. = nihče, Mur., ("nišir"), Guts. (Res.).
58. odvečę̑ra, adv. = od večera, nachmittags, Mur., vzhŠt.
59. odvečę̑rən, -rna, adj. nachmittägig, Mur.
60. odvečę̑rjati, -am, vb. pf. mit dem Abendessen fertig werden.
61. odvečę̑rka, f. 1) der Nachmittag, C., Mik.; — 2) das Nachmittagsmahl, die Jause, Mur., C.
62. počerȃnka, f. neka goba (menda: agaricus campestris), St. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.).
63. podvečę̑r, m. die Zeit gegen den Abend, (-véčer) C.
64. podvečę́rən, -rna, adj. gegen den Abend stattfindend, Z.
65. podvečę̑rje, n. die Zeit gegen den Abend, Zora.
66. pohčę́riti, -hčę̑rim, vb. pf. (ein Mädchen) an Kindesstatt annehmen, adoptieren, Cig., Jan.
67. pohčę̑rjenica, f. = pohčerjenka, Jan.
68. pohčę̑rjenka, f. die Adoptivtochter, Cig.
69. potisočę́riti, -ę̑rim, vb. pf. vertausendfachen, C.
70. povečę̑rčič, m. = povečerek, Ist.- Nov.
71. povečę̑rək, -rka, m. ein Imbiss nach dem Nachtmahl, Cig., Svet. (Rok.), Tolm.; — der Nachschmaus, der den Leuten gegeben wird, die in der Nacht die Hirse austreten; jed po večerji, ki jo dobivajo menci, Lašče- Erj. (Torb.), Rib.- M., C.
72. povečę̑rjati, -am, vb. pf. das Nachtmahl verzehren; niso še povečerjali, sie sind mit dem Nachtmahl noch nicht fertig.
73. predpredvčę́rajšnjim, adv. vorvorgestern.
74. predvčę́ra, adv. = predvčeraj, Mur.
75. predvčę́raj, adv. vorgestern, Cig., Jan., Vrt.
76. predvčę́rajšnji, adj. vorgestrig.
77. predvčę́rajšnjim, adv. = pred včerajšnjim, vorgestern.
78. predvčę́ranji, adj. vorgestrig.
79. predvčę́ranjim, adv. = pred včeranjim, vorgestern.
80. predvčę́rašnji, adj. = predvčerajšnji.
81. predvčę́rašnjim, adv. = predvčerajšnjim.
82. predvečę̑r, m. der Vorabend, Guts., Mur., V.-Cig., Jan.
83. predvečę̑rčič, m. dem. predvečerek; die Jause, Ist.- Nov.
84. predvečę̑rək, -rka, m. das Vesperbrot, die Jause, Cig.
85. predvečę̑rən, -rna, adj. Vesper-, Jan.
86. predvečę̑rnica, f. das Vorabendfest, Nov.
87. prẹkovčę́ranji, adj. = kar je bilo prekovčeranjim, vorvorgestrig, BlKr.- LjZv.
88. prẹkovčę́ranjim, adv. vorvorgestern, BlKr.- LjZv.
89. rdečerę̑pka, f. der Gartenrothschwanz (lusciola phoenicurus), Cig., Erj. (Ž.); domača r., der Hausrothschwanz, Levst. (Nauk).
90. rdečerı̑təc, -tca, m. die Waldhummel, Ravn.- Cig., M.
91. rdečerǫ̑žəc, -žca, m. das Rothhorn (žival), Cig.
92. rdečerǫ̑žka, f. das Rothhorn (žival), Cig.
93. ščę̑r, m. ime raznim rastlinam, Erj. (Torb.); zeleno je, kakor ščer, Dornberg- Erj. (Torb. = Let. 1883, 253.); ščera dajo živini, kadar se ji voda zapira, Dol.; — der Portulak (portulaca), C.; — prim. ščir.
94. 1. ščę̑r, -ı̑, f. = šker, das Werkzeug, ogr.- Mik.
95. 2. ščę̑r, -ı̑, f. die Sandbank, C.; — prim. čer.
96. ščerę́nka, f. mexikanisches Traubenkraut (chenopodium ambrosioides), Mur., Medv. (Rok.).
97. tisočę̑r, num. tausenderlei, Cig., Jan., nk.
98. tisočę̑rən, -rna, adj. tausendfach, Cig., Jan., nk.
99. tisočę̑rnat, adj. tausendfach, Cig., Jan., nk.
100. včę́ra, adv. = včeraj, Mur., Cig.

1 101 201  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani