čepeti (9)

1. čepẹ́ti, -ím, vb. impf. hocken, kauern; kokoš čepi na veji; človek ne more vedno doma čepeti, man kann nicht immer zu Hause hocken.
2. izčepẹ́ti se, -ím se, vb. pf. das Hocken beendigen: čakaj, da se mače izčepi, = warte, bis ihm das Schmollen, der Eigensinn vergeht, Dol., Z.
3. načepẹ́ti se, -ím se, vb. pf. sich satt hocken, des Hockens müde werden.
4. občepẹ́ti, -ím, vb. pf. hocken bleiben, Z.
5. počepẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Zeit lang hocken.
6. prečepẹ́ti, -ím, vb. pf. hockend zubringen; ves dan p. na trgu.
7. ščəpẹ́ti, -ím, vb. impf. = skeleti, peči (o ranah), beißen (o jedkih tekočinah), Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.), KrGora- DSv.; ščepi ("ščapí") me, Ben.- Kl.
8. 1. kǫ́t, m. 1) der Winkel; v kotu čepeti; vse kote preiskati, premesti; po vseh kotih iztikati — morski k., die Bucht, C.; — 2) die Auszüglerwohnung: imam k. v hiši; velik kos kruha si je izgovoril pa kot do smrti, Gor.; imel je izgovorjen kot, Jurč.; na kotu biti, im Ausgedinge sein, Dol.- M.; na kotu živeti, DZ.; brat mi mora kot dajati do smrti, Jurč.; — 3) der Winkel ( math., phys.): prav, oster, top k., rechter, spitzer, stumpfer Winkel, Cig. (T.), Cel. (Geom.); odbojni k., der Reflexionswinkel, odklonski k., der Ablenkungswinkel, Sen. (Fiz.); vidni k., der Sehwinkel, Erj. (Som.); dvogledni k., die Parallaxe, Cig. (T.); — pl. kota (poleg: koti), Mur., Mik. (V. Gr. IV. 24.); vsa kota iztekniti, Str.
9. ščəmẹ́ti, -ím, vb. impf. brennenden Schmerz verursachen, Mur., Cig., Jan., C., Dol., jvzhŠt.; (o bolečini, katero kdo čuti, kadar ga kaj uščane ali uščipne: ščemi me), Lašče- Erj. (Torb.); — prim. ščepeti.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani