čebela (45)

1. čəbę̑la, f. 1) die Biene; die Honigbiene (apis mellifica); č. delavka, die Arbeits- oder Flugbiene, Cig.; čebele gredo na zbir (biro), die Bienen fliegen aus, Cig.; čebele zajemati, nalagati, die Bienen fassen, in den Stock bringen, Cig.; čebele izpodrezavati, die Bienen fegen, Cig.; č. piči, sticht; čebele mrejo, sterben; č. grebačica (andrena), die Grabbiene, č. krajačica (megachile), die Tapezierbiene, č. zidarica, die Mauerbiene (anthophora), Erj. (Z.); divja č., die Forst-, Feld- o. Holzbiene, Cig.; — 2) das Fruchtauge an der Weinrebe, C.; prim. muha, obad.
2. čəbelák, m. die Drohne, Cig.
3. čebelár, -rja, m. 1) der Bienenzüchter; tudi: čebę̑lar; — 2) der Wespenbussard (astur apivorus), Cig.; — 3) der Bienenschwärmer (sesia apiformis), Erj. (Ž.).
4. čəbelárčək, -čka, m. der kleine Bienenzüchter.
5. čəbelaríca, f. die Bienenzüchterin.
6. čəbeları̑ja, f. = čebelarstvo.
7. čəbeláriti, -ȃrim, vb. impf. die Bienenzucht betreiben.
8. čebelárjenje, n. das Betreiben der Bienenzucht.
9. čəbelárski, adj. die Bienenzüchter, die Bienenzucht betreffend; čebelarsko orodje.
10. čəbelȃrstvọ, n. die Bienenzucht.
11. čəbę̑last, adj. bienenartig, Cig.
12. pričebeláriti, -ȃrim, vb. pf. durch Bienenzucht erwerben.
13. bəčę̑la, f. = bčela, čebela, Gor.- Met., Levst. (Zb. sp.).
14. bę̑r, -ı̑, f. = bera: telovnik je najprva pomladnja ber (čebelam), Levst. (Beč.).
15. bŕčati, -ím, vb. impf. murren: b. v koga, C.; dröhnen, wirbeln: bobnica brči, Jarn., Mur.; summen: čebela, hrošč brči, C.; rauschen: gizdava gre in brči, C.; — schwirrend fliegen: Kosek v gorice brči, Npes.-Vraz; — prim. vrčati.
16. brnẹ́ti, -ím, vb. impf. summen; čebela, muha brni; zvonovi od daleč brnijo, Z.; brummen: gnjev božji (= grom) je brnel nad gradom, Bes.
17. cevǫ̑vje, n. coll. = orodje: čebelarsko c., Gol., Gor.; — prim. cevje.
18. čbę̑la, f., pogl. čebela.
19. čəbę̑lica, f. dem. čebela.
20. čəbelorę́ja, f. = čebelarstvo, C.
21. čę̑la, f., vzhŠt., pogl. čebela.
22. čemę̑la, f., GBrda, pogl. čebela.
23. čmę̑la, f., Dalm. (Reg.), vzhŠt.- C., pogl. čebela.
24. dọ̑m, * m. das Heim, die Heimstätte; ženinov, nevestin d.; od doma, z doma iti, vom Hause fortgehen: ausgehen, verreisen; = z domu iti, LjZv., Lašče- Levst. (Rok.); nameniti se z domu, Cv.; ( nav. z domi, posebno na vzhodu; z domi je bil čebelarstvu kos, Navr. [Spom.]); z doma biti, nicht zuhause, in der Fremde, abwesend sein, DZ.; z domu biti, Levst. (Nauk); štiri dni z domu biti, Jurč.; na d. vzeti koga, jemanden in sein Haus aufnehmen; na domu ostati (biti); auf der Heimstätte Besitzer bleiben (sein); kje si z domom? wo ist dein Heim? C.; svoj dom je boljši od zlatega korca, Cig.
25. glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.- C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.- Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.- C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.- C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
26. 1. izprašíti, -ím, vb. pf. 1) vom Staube reinigen, ausstäuben, Cig., Jan.; — matica se izpraši, die Bienenkönigin wird befruchtet, Levst. (Beč.); uplemenjene ali, kakor čebelarji navadno pravimo, izprašene ali obhojene matice, Por.; čebele so se izprašile, die Bienen haben sich ausgewittert, Cig.; — 2) i. se, als Staub entweichen, ausstieben, Cig.
27. klásti, kládem, vb. impf. legen, Mur., Krelj- M., Trub.; testo v peč k., Soška dol.- Erj. (Torb.); k. si grahovico pod vzglavje, Npreg.- Erj. (Torb.); živini k., dem Vieh Futter vorlegen, Cig., Jan., Erj. (Izb. sp.), Vrt., Gor.; Klast voličem hlapci šli, Npes.-K.; čebelam k., Por.; — v strah k., in Furcht versetzen, Ben.- Kl.
28. 2. medár, -rja, m. 1) = čebelar, der Honigbauer; der Honighändler; — 2) = medičar, der Methbrauer, der Lebzelter, Mur., Jan.
29. medováča, f. čebela medovača, die Honigbiene, Vrt.
30. medováti, -ȗjem, vb. impf. Honig sammeln (o čebelah), Mur.
31. mladíca, f. 1) junger Trieb, der Spross; jaz sem vinska trta, vi ste mladice, Guts. (Res.); — 2) seno tretje košnje, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); mlada detelja, Z.; — 3) junges Mädchen, Bes., Zora, Jurč.; — 4) mlada, letošnja svinja, Gor.; mlada čebela, Levst. (Beč.).
32. mrtvák, m. 1) der Todte, die Leiche, M., Z., Danj.- Valj. (Rad); — 2) mrtva čebela, Gor.; — 3) ein träger, fauler Mensch, C., Z., vzhŠt.; — mrtvake preganjati, faulenzen, Št.- M.; = mrtvake prodajati, Jan. (H.).
33. mrtvíca, f. 1) die Schlafsucht, die Lethargie, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — 2) die Gicht, Jarn., Mur.; — 3) die humuslose Erde, Cig., Jan., M., Št., Gor.; predobro prst z mrtvico zmešati, Pirc; spodnja prst, ki pri globocem oranju pride na vrh, Koborid, Lašče- Erj. (Torb.); — 4) das Altwasser, DZkr.; — 5) die Taubnessel (lamium), Jarn., Kr.- Valj. (Rad); — 6) die Oberhaut, die Epidermis, Gor.- DSv.; — 7) = mrtva čebela, Levst. (Beč.).
34. nastȃva, f. 1) die Aufstellung, Cig.; n. soda, da se iz njega toči, Cig.; — die Positur, Telov.; — n. (kakega zidanja), die Anlage, Cig.; — 2) das Aufgestellte: die Lockspeise, der Köder, Mur., Cig., Jan.; die aufgestellte Falle, Schlinge u. dgl., Cig.; Mladen'či pri vas za njih glave Nastavljajo skrivne nastave, Preš.; Nastav i pasti se nemaš bati, Levst. (Zb. sp.); — der Hinterhalt, Jap. (Sv. p.); — 3) nástava, panj, kateri je izgubil matico in katerega čebelar vrhu druzega nastavi ali navezne, Polj.; — 4) nástava, die Einsetzung, die Einrichtung, die Anordnung, das Gesetz, C., ogr.- Valj. (Rad).
35. okŕčati, -ím, vb. pf. starr werden: meso je od mraza okrčalo, Lašče- Levst. (Rok.), Ig (Dol.); lačna in okrčala družina (o čebelah), Levst. (Beč.).
36. píčiti, pı̑čim, vb. pf. stechen; čebela, muha me je pičila; z iglo koga p.; kača me je pičila, die Schlange hat mich gebissen; kogar kača piči, ta se zvite vrvi boji, = Erfahrung macht klug, Mur.; muha, katera prileti, hujše piči, = ein gäh kommendes Unglück ist desto schlimmer, Met.
37. 1. prašíti, -ím, vb. impf. 1) Staub erregen, stäuben; kaj tako prašiš? — sneg je prašil, Jurč.; — = p. se, sich wittern (o čebelah): s fafljami bodo tako naglo prašile, da jih bodeš komaj videl, Gol.; — 2) bestäuben, Cig.; lase p., die Haare pudern, Cig.; — p. se, sich bestäuben: im Staube baden, kokoši se prašijo, C.; — p. se, ausfliegen, sich wittern, sich sonnen (o čebelah), Cig.; ves dan se prašijo mladice, Levst. (Beč.); — 3) p. se, stauben, sich als Staub erheben; praši se po sobi, po cesti; vino se praši, der Wein perlt, BlKr., jvzhŠt.; (= vino praši, V.-Cig.).
38. pšę̑la, f. 1) = čebela, Koborid- Erj. (Torb.); — 2) kozje ime, Krn- Erj. (Torb.).
39. rojíti, -ím, vb. impf. schwärmen (o čebelah); (= r. se, Mur.); — herumschwärmen, wild herumfahren, rasen, toben, Cig., Jan., Mik.; — strašne misli mu rojijo po glavi, es jagen grause Gedanken in seinem Kopfe herum.
40. rọ̑parica, f. die Räuberin; — čebela r., die Raubbiene, Cig., Jan., M., Levst. (Rok.); — riba r., der Raubfisch, Cig., Jan.; — ladja r., das Raubschiff, Cig.
41. strẹ́ga, f. die Wartung, die Pflege, Mur., Jan., Svet. (Rok.); vsakdanja s., Dalm.; obene strege z jedjo in pitjem nẹ́ imel, Trub.; s. pri čebelah, Navr. (Spom.).
42. urožíčiti se, -ı̑čim se, vb. pf. = rožiču podoben postati: čebela se urožiči = napravi si zalego, Dol.
43. votlák, m. = votel panj s čebelami, C.
44. zabrnẹ́ti, -ím, vb. pf. zu summen anfangen; čebela zabrni, vzhŠt.- Valj. (Vest.); — zu klingen anfangen ( v. einer Saite), Cig., Zv.; — glas zvonovni po ušesih zabrni, Slom.
45. zadíšati, -ím, vb. pf. zu riechen anfangen, aufduften; nekaj je zadišalo: med čebelam zadiši, Levst. (Beč.).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani