čas (888)

1. čàs, čása, m. die Zeit; čas beži; s časom, mit der Zeit; po času bo naše ime pozabljeno, mit der Zeit, Dalm.; dolgo časa je žaloval, lange Zeit; malo časa je pri nas stanoval; črez malo časa, über eine kleine Weile, Cig.; za malo časa, nach einer kleinen Weile; pred malo časom, vor einer kleinen Weile, Cig.; ta čas (tačas), mittlerweile; ta čas (tačas), ko smo igrali, indessen wir spielten; do časa, einstweilen; za čas, ad interim, Cig., Jan.; na čase, bisweilen, Dol.; v časih, v časi, bisweilen; pogl. včasih, včasi; čas prodajati, faulenzen, müßig sein, C.; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, die Langeweile, kratek čas, die Kurzweile (po nem.); dolg čas mi je bilo; od dolgega časa ne vem kaj početi; kratek čas delati komu, jemanden unterhalten; — za božji čas! um Gottes Willen! za božji čas, kaj ti je? Jurč.; dober čas! (to se reče pri napivanju), Rib.- Cig.; — ein Zeitabschnitt: jesenski, zimski čas, die Herbst-, Winterzeit; jutrnji čas zlat čas, Morgenstunde hat Gold im Munde, Cig.; božični čas, die Weihnachtszeit; vmesni čas, die Zwischenzeit, das Intercalare, DZ.; nekdanji, stari časi, das Alterthum; to so bili zlati časi, das waren goldene Zeiten; za njegovega časa, zu seiner Zeit, Dalm.; — v slovnici: pretekli, sedanji, prihodnji čas; — die bestimmte Zeit, der Zeitpunkt; zadnji čas je, da začnemo, es ist die höchste Zeit anzufangen; čas je bilo, denar jemati, Ravn.- Mik.; o pravem času, zur rechten Zeit; o svojem času, seinerzeit; tudi: svoj čas; otrokom (dota) prav pride svoj čas, Jurč.; za časa, so lange es noch Zeit ist; Met.; rechtzeitig, Nov.; tudi: frühzeitig; varneje je zjutraj za časa hoditi z Gorjancev, Jurč.; na času je, sie ist hochschwanger; Cig.; ona ima svoj čas, sie hat die monatliche Reinigung, Cig., C.; — der Augenblick; vsak čas bo prišel, jeden Augenblick muss er kommen; — k času, sogleich, Z., (h časi, Mur.), = v časi, vzhŠt.; — (= -krat: petčas = petkrat, C.; sih čas, jetzt, Fr.- C.).
2. čȃsar, -rja, m. kdor čas prodaja, der Pflastertreter, Kr.; — tudi: človek, ki je počasen, ki mečka, Gor.
3. čȃsəc, -sca, m. dem. čas, Mur., Ravn.
4. čȃsək, -ska, m. das Weilchen, Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad); — der Augenblick, tako je vsak časek vedel prav obrniti, Ravn.; ure so tekle, kakor časki, Zora.
5. čásən, -sna, adj. 1) nur eine Zeit dauernd, temporär, zeitlich; časno in večno življenje; — 2) = počasen, BlKr.- DSv.
6. čȃsi, adv. bisweilen, Cig., Jan., Trub., Dalm., Levst. (Zb. sp.), nk.; časi ter časi, dann und wann, Cig.
7. čȃsih, adv. = časi, Levst. (Močv.), Žnid.
8. čȃsnica, f., V.-Cig., Guts., Pohl. (Km.), pogl. časnik.
9. čȃsnik, m. die Zeitung, das Journal, Cig., Jan., nk.
10. čȃsnikar, -rja, m. der Zeitungsschreiber, der Journalist, Cig., Jan., nk.
11. čȃsnikarski, adj. Journalisten-, journalistisch, Jan., nk.
12. čȃsnikarstvọ, n. die Journalistik, Jan., nk.
13. časnína, f. das Zeitliche, V.-Cig.
14. čȃsniški, adj. Zeitungs-, nk.
15. čȃsništvọ, n. das Zeitungswesen, nk.
16. čásnost, f. die Zeitlichkeit, die Endlichkeit, Cig.; srca niso našla držaja v časnosti, Cv.
17. časoizprȃva, f. die Zeitgleichung, Sen. (Fiz.).
18. časokàz, -káza, m. das Chronoskop, Cig. (T.).
19. čȃsoma, adv. allmählich, Cig.
20. časomèr, -mę́ra, m. der Zeitmesser, das Chronometer, Cig. (T.).
21. časomę́rən, -rna, adj. 1) zeitmessend: časomerni kot, der Stundenwinkel, Cig. (T.); — 2) prosodisch, Jan.; — 3) (po češ.) quantitierend (o jeziku), Cig. (T.).
22. časomę̑rje, n. 1) die Zeitmessung, Cig.; — 2) die Quantitätslehre, die Prosodie, Jan.
23. časomę̑rstvọ, n. die Zeitmessung, Vest.
24. časopìs, -písa, m. die Zeitschrift, Cig., Jan., nk.; — češ., hs., po nem.
25. časopı̑sən, -sna, adj. Zeitschrift-.
26. časopı̑sje, n. das Zeitschriftenwesen, die Zeitschriften.
27. časoslòv, -slǫ́va, m. das Brevier, C., Nov.; — stsl.
28. časoslǫ̑vəc, -vca, m. der Chronolog, Cig., Jan.
29. časoslǫ́vən, -vna, adj. chronologisch, Cig., Jan.
30. časoslǫ̑vje, n. die Chronologie, Cig., Jan.
31. časoštẹ́tje, n. die Zeitrechnung, DZ.
32. časotrátən, -tna, adj. Zeit vergeudend: časotratno igranje, SlN.
33. čásovən, ** -vna, adj. Zeit-: časovna vrsta (pomisli), die Zeitreihe der Gedanken, ( opp. Raumreihe, phil.), Cig. (T.).
34. časoznȃnəc, -nca, m. = časoslovec, Cig., Jan.
35. časoznȃnstvọ, n. = časoslovje, Cig., Jan.
36. čȃst, -ı̑, f. 1) die Ehre; čast, komur čast (gre), Ehre, wem Ehre gebürt; na (v) čast biti komu, jemandem zur Ehre gereichen; časti iskati, ehrgeizig sein; časti lakomen, ehrgeizig; — die Verherrlichung, die Ehre; vse za božjo čast! na čast njegovega rojstnega dne; čast dajati komu, jemanden verherrlichen, preisen; čast bodi Bogu! Gott sei gepriesen! — 2) die Würde: kraljeva čast, die königliche Würde, generalska čast, die Generalswürde; odpovedati se poveljniški časti, die Feldherrnwürde niederlegen; — 3) die persönliche Ehre, der gute Name; čast komu jemati, krasti, die Ehre abschneiden; časti mu je mar, er hat Ehre im Leibe; hišna čast, die Hausehre.
37. částən, -tna, adj. 1) Ehren-: častna straža, die Ehrenwache; častno meščanstvo, das Ehrenbürgerrecht; — 2) Rang-: častna stopnja, die Rangstufe; — 3) ehrenvoll, ehrend: častni poziv, die ehrenvolle Einladung; častno koga v misel vzeti, jemandes in Ehren gedenken; častni gospodje, die verehrten Herren, Levst. (Močv.); ehrenwert: Bog je velik in č. črez vse druge bogove, Dalm.
38. časténje, n., pogl. čaščenje.
39. časti, adv. vielleicht, Jarn.; — prim. često. (?)
40. častihlẹ́pən, -pna, adj. ehrsüchtig, ehrgeizig, Jan., nk.
41. častiláčən, -čna, adj., Cig., Jan., M., Z.; pogl. častilakomen.
42. častilákom, adj. = častilakomen, Jan.
43. častilákoməc, -mca, m. der Ehrgeizige, Krelj.
44. častilákomən, -mna, adj. = časti lakomen, ehrsüchtig, ehrgeizig.
45. častilákomnik, m. der Ehrgeizige, Mur.
46. častilákomnost, f. die Ehrsucht, der Ehrgeiz.
47. častilákotən, -tna, adj. = častilakomen, Mur.
48. častíłən, -łna, adj. ehrend, Jan., nk.
49. častiljúbən, -bna, adj. ehrliebend, Cig., Jan.; — prim. hs. častoljuban, rus. čestoljubnyj.
50. častiljȗbje, n. die Ehrliebe, Cig., Jan.
51. častílọ, n. die Auszeichnung, C.
52. častimárən, -rna, adj. ehrgeizig, Mur., Cig., Jan.
53. častı̑t, adj. 1) ehrenvoll; č. stan; ehrwürdig; č. starček; geehrt (v naslovih): častiti gospod! častita družba! — 2) častite žene = žalik žene, Jarn.; — 3) častite so te oči, selig sind diese Augen, Krelj; nam. "čestite"; prim. 2. čestit.
54. častı̑telj, m. der Verehrer, Mur., Danj.- Mik., nk.
55. častı̑təv, -tve, f. die Verehrung; božja č., die Verehrung Gottes, Ravn.
56. častíti, -ím, vb. impf. Ehre erweisen, ehren, verehren; Boga č.; krive bogove č.; zaslužne može č.; to ga časti, das gereicht ihm zur Ehre.
57. častı̑tljiv, adj. ehrwürdig; č. starček.
58. častı̑tljivost, f. die Ehrwürdigkeit.
59. častı̑tost, f. die Ehrsamkeit, die Ehrwürdigkeit.
60. častı̑vəc, -vca, m. der Verehrer.
61. častı̑vka, f. die Verehrerin.
62. častivrẹ́dən, adj., nam. časti vreden, ehrwürdig: častivredni gospod župnik!
63. častižéljən, -ljna, adj., nam. časti željen, ehrbegierig, Mur., Cig., Jan., nk.
64. častižéljnost, f. die Ehrbegierde, Mur., Cig., Jan., nk.
65. častljìv, -íva, adj. ehrenvoll: častljivo ime, Guts. (Res.).
66. častník, m. 1) der Verehrer, Dict.; — 2) der Würdenträger, Jan., ogr., kajk.- Valj. (Rad); cerkveni častniki, Cv.; nav. čȃstnik, der Officier, nk.
67. čȃstniški, adj. Officiers-: č. namestnik, der Officiersstellvertreter, Navr. (Let.).
68. částnost, f. das Ehrenvolle, das Ehrende; — die Achtbarkeit, Cig.
69. bábičast, adj. kernlos: babičasta (= gluha) ajda, Z., Gor.; — prim. babica 8).
70. baháčast, adj. prahlerisch, Hal.- C.
71. bedȇnčast, adj. poln bedencev, Gor.
72. bətı̑čast, adj. keulenförmig, Cig.
73. bíčast, adj. peitschenförmig, Cig.
74. bogočástən, -tna, adj. Gott ehrend, Cig.; b. dar, Burg.; gottesdienstlich, Jan.
75. bogočȃstje, n. die Gottesverehrung, der religiöse Cultus, Jan., Cig. (T.), nk.; minister za b. in uk, DZ.
76. bogočȃstvọ, n. = bogočastje, Cig.
77. borovníčast, adj. heidelbeerblau, Cig.
78. bradavíčast, adj. warzenförmig, Cig., Jan.; — warzig, Jan.; — drusig, Cig. (T.).
79. brezčástən, -tna, adj. ehrlos, Mur., Cig., Jan.
80. brezčástnost, f. die Ehrlosigkeit, Mur.
81. bȓžčas, adv. wahrscheinlich, Cv., SlGor.
82. búčast, adj. kürbisartig; bauchig: bučasta posoda, C.; — flaschenartig, Cig.; bučasta hruška, die Kegelbirne, Cig.
83. cvẹtíčast, adj. geblumt; cvetičasta tkanina, Let.
84. čę̑nčast, adj. geschwätzig, Z.
85. čę̑pičast, adj. kappenförmig, Jan.
86. četvę̑rčast, adj. tetraedrisch, Cig. (T.).
87. človẹčȃski, adj. = človeški, Krelj.
88. človẹčȃstvọ, n. = človeštvo, Krelj.
89. čołníčast, adj. kahnförmig, Cig.; čolničasta kost, das Kahnbein ( zool.), Cig. (T.).
90. črníčast, adj. beerblau, Cig.
91. dobŕčast, adj. = dobrčav, M.
92. dołgočásən, -sna, adj. langweilig.
93. dołgočásiti se, -čȃsim se, vb. impf. sich langweilen.
94. dołgočȃsnica, f. die Langweilige, Zora.
95. dołgočȃsnik, m. der Langweilige, Cig.
96. dołgočásnost, f. die Langweiligkeit.
97. dołgočásovati, -ujem, vb. impf. Langweile haben, M., C.; Bi noč ti dolgočas'vala, Npes.-K.
98. drobljánčast, adj. klümperig, drusig, V.-Cig.
99. dúlčast, adj. dem Ende des Flaschenhalses ähnlich; dulčasto se držati, den Mund zusammenziehen, dass die Lippen aufgeworfen erscheinen, C.
100. enočásən, -sna, adj. synchronistisch, gleichzeitig, Cig. (T.), Žnid.

1 101 201 301 401 501 601 701 801  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani