ov=LjZv. I. 212. (2)

1. ihtẹ́ti, -ím, vb. impf. schluchzend weinen, Jan.; ihtela je kakor vragometnica, LjZv.; íhtẹti, -im, ( nav. íhtiti), schluchzen, Levst. ( LjZv. I. 212.); — prim. ikati.
2. pọ́mnẹti, * pọ̑mnim, vb. impf. nicht vergessen haben, sich auf etwas besinnen können; sich erinnern, gedenken; p. kaj, koga; on me še bode pomnel, er wird an mich noch denken; to še dobro pomnim; tvojega deda še dobro pomnim; vse žive dni bom to pomnel, Zeit meines Lebens werde ich das nicht vergessen, Cig.; pomni to! merke dir das! Cig.; odkar ljudje pomnijo, odkar svet pomni, seit Menschen Gedenken, Cig., Jan.; ( nav. se piše in govori pomniti, toda prim. Levst.- LjZv. I. 212.; — na vzhodu "puniti", Mik. [Et.]).

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani