ov="Raič (Slov.)" (99)

1. čitalíšče, n. = čitalnica, Raič (Slov.), Zora.
2. črnovẹ́stən, -stna, adj. mit schwarzem (bösem) Gewissen, Raič (Slov.); črnovestni Herod, SlN.
3. dȏłže, adv. compar. ad dolgo, = dalje (länger), C., M., vzhŠt.; d. več, C., d. bolje, Raič (Slov.), immer mehr; najdolže, am längsten, vzhŠt.
4. dostovę́rən, -rna, adj. glaubwürdig, Cig., Jan., Raič (Slov.); — stsl.
5. dovǫ́lje, adv. = dovolj, C., Raič (Slov.).
6. drugorǫ́dən, -dna, adj. einer anderen Nation angehörig, Raič (Slov.); drugorodni del škofije, Cv.; — fremdartig, Cig.
7. držȃvništvọ, n. die Staatsmannskunst, Raič (Slov.).
8. gradína, f. 1) die Umzäunung, der Hof, C., Z.; — 2) die Burg, das Schloss, die Festung, das Bollwerk, C., Raič (Slov.); — 3) die Burgruine, Cig. (T.), C.; stara g. = mirišče, C.
9. grúškovnica, f. der Birnmost, Mur., Raič (Slov.).
10. híšən, -šna, adj. zum Haus gehörig, Haus-; hı̑šni davek, die Haussteuer; hišno ime, der Haus- oder Vulgarname, M.; hišna dekla, die Stubenmagd, C.; hišni zakon, die Ehe, ogr.- C.; v hišni zakon stopiti, Raič (Slov.); hišni, der Diener, der Dienstbote, Jap.- C., Cig.; so li gospodarja Belzebuba imenovali, koliko več bodo njega hišne tako imenovali! Trub.
11. hohljáti, -ȃm, vb. impf. 1) rauschen: reka hohlja v morje, Raič (Slov.); — 2) h. se, laut lachen, Cig.
12. hranjeváti, -ȗjem, vb. impf. aufzubewahren pflegen, Mur., C., Zora, Raič (Slov.); — sparen, Mur., Burg.
13. ı̑ndi, adv. = drugde, drugje, C., Raič (Slov.); išči ga indi, SlGor.
14. iznę́ti, -námem, vb. pf. herausnehmen: bruno, troho iz očesa i., Krelj; izname dva desetaka, Trub. (Post.); oči i. iz glave, Levst. (Zb. sp.); iznemi sekiro iz tega teplja, Npr.- Erj. (Torb.); — iznet, ausgenommen, DZ.; iznemši, mit Ausnahme, C., Raič (Slov.).
15. izpəhníti, -páhnem, vb. pf. 1) herausstoßen, ausstoßen; i. komu oči, die Augen ausstechen, C., Raič (Slov.); i. sodu dno, dem Fass den Boden ausschlagen, Cig.; i. iz sedla, aus dem Sattel heben, Krelj; i. samoglasnico, elidieren, C.; izpahnjen kot, ausspringender Winkel ( math.), Cig. (T.); — 2) verrenken, verstauchen; i. si nogo, roko; i. si vrat, sich den Hals brechen, Krelj; — 3) mit dem Stoßhobel abhobeln, abfügen; i. desko, dogo; pogl. spehniti; — 4) i. se, ausbrechen (vom Ausschlage), Cig., Jan., C.; izpehnilo se mi je nekaj po životu, Z.
16. izpomrẹ́ti, -mrèm, -mŕjem, vb. pf. = pomreti, Raič (Slov.).
17. izpremíniti, -mı̑nem, vb. pf. verschwinden, Raič (Slov.); vrag izpremine, Npr.- Kres.
18. kámen, adj. steinern, Stein-, Mur., Cig.; Pod lipo stoji miza, Oj miza kȃmena, Npes.-Vraz; zagledne kameno mizo, Npr. ( vzhŠt.)- Kres; kameni ogelj, die Steinkohle, Cig. (T.); kameno olje, das Steinöl, das Petroleum, Cig. (T.), Levst. (Nauk), Žnid.; kamena smola, das Erdharz, Erj. (Min.); kamena posodba, steinerne Gefäße, Raič (Slov.); tudi: kamę̑n, Mur., Vrt.
19. kámor, adv. rel. wohin; kamor koli, wohin immer; kamor si bodi, wohin immer es sei; — kamor — tamo, = kakor — tako, sowohl — als auch, C., Raič (Slov.).
20. kdẹ̑kdẹ, adv. = tu in tam, Raič (Slov.).
21. kočeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Nomadenleben führen, nomadisieren, kočujoč, nomadisch, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Raič (Slov.), SlN.; — po rus.
22. krǫ̑t, adj. heftig, ogr.- C.; kroto divjati, LjZv.; kroto (= ostro) podnebje, Raič (Slov.); kroto, sehr, Krelj, Št.- Cig., ogr.- Mik.
23. krstı̑tək, -tka, m. die Taufe, Raič (Slov.); nav. pl. krstitki, die Taufhandlung, C.; tudi: das Taufmahl, C.
24. lǫ́ka, f. 1) eine sumpfige Thalwiese, Notr.; die Aue, Mur., Cig., Jan.; po loki je tropa ženskih razgrabljala kupe, Jurč.; — 2) = pristanišče, Cig. (T.), Raič (Slov.), Bes.; (po hs. luka).
25. 1. məstíti, -ím, vb. pf. Rache nehmen: (ino je temu, kateremu se je krivina godila, mestil (et fecit ultionem ei, qui injuriam sustinebat), Trub. (N. T.); — m. se, sich rächen, Jan., Raič (Slov.).
26. miníti, mínem, vb. pf. 1) vergehen, ein Ende nehmen; vse mine; usuši se morje, vse reke minejo, Ravn.; spomlad, zima mine; — aufgehen: strezi mu: kar več mine, ti bom nazaj grede plačal, Ravn.; mine veliko drv, Cig.; — mine mi kaj, es vergeht mir, es verlässt mich etwas; zakaj me žalost ne mine? M.; mine te tvoja bolečina, Npes.- Mik.; ves strah jo mine, Ravn.- Mik.; vse bo nas minilo, C.; le naj bodo ošabni, saj jih bo minilo, DSv.; dobra volja ga ni nikoli minila, LjZv.; — part. praet. tudi: minúł: minula je maša, Gor.; vergangen, verflossen: minuli teden, nk.; — 2) m. koga, an jemandem vorüber kommen, Raič (Slov.), jvzhŠt.; — = izgrešiti: m. koga, an jemandem vorübergehen, ohne ihn zu bemerken, zu sprechen, ogr.- C.; m. se = izgrešiti se, C.; — minę̑m, ogr.- Valj. (Rad).
27. mladę́nəc, -nca, m. der Jüngling, Mur., ogr.- Valj. (Rad), Raič (Slov.), Vrt.
28. mladę̑zən, -zni, f. 1) die Jugend, ogr.- Mik., C.; — 2) junge Leute, Bes.- C.; knjige za m., Raič (Slov.).
29. mnogočísəłn, -səłna, adj. zahlreich, Raič (Slov.), Let., SlN.
30. množník, m. 1) der Multiplicator, Cig.; — 2) die Mehrzahl, der Plural, Cig., Jan., Raič (Slov.).
31. múžast, adj. sumpfig, morastig, Mur., Raič (Slov.); schlammig, pfützicht, Cig.
32. mužàt, -áta, adj. sumpfig, Raič (Slov.).
33. nàdvladíka, m. = nadškof, Raič (Slov.).
34. nadvladı̑ški, adj. nadškofji, Raič (Slov.).
35. nadvladı̑štvọ, n. die erzbischöfliche Würde, Raič (Slov.).
36. navȃdoma, adv. = po navadi, Raič (Slov.), Zora.
37. nehǫ́dən, -dna, adj. unwegsam, Cig., Raič (Slov.); strme in nehodne ceste, Navr. (Let.).
38. neizprávən, -vna, adj. incorrect, Cig. (T.), Raič (Slov.), — hs.
39. nikákši, adj. = nikakršen, vzhŠt., ogr.- C., Mik., Raič (Slov.).
40. obnovník, m. der Erneuerer, Raič (Slov.).
41. obrazovalíšče, n. die Bildungsanstalt, Raič (Slov.); — prim. obrazovati 2).
42. odı̑nod, adv. = od inod, od drugod, anderswoher, Raič (Slov.).
43. odlomástiti, -ȃstim, vb. pf. ungestüm sich entfernen, entstürmen, Cig., Raič (Slov.).
44. okrúliti, -im, vb. pf. verstümmeln, Meg., C.; — rings behacken, C.; — okruljen jezik, eine verstümmelte Sprache, Raič (Slov.).
45. oprȃvica, f. die Verrichtung, das Geschäft, die Arbeit, M., ogr.- C., Raič (Slov.); ženske imajo v hiši veliko opravice, SlGor.
46. ǫ̑r, -ı̑, f. 1) das Ackern, Jan., C., Raič (Slov.); — 2) = oral 3), das Joch, C.
47. osrẹ̑dək, -dka, m. 1) das in der Mitte Liegende, das die Mitte Bildende, Cig.; Ljubljana, o. kranjske dežele, Jurč.; — der Mittelpunkt ( fig.): o. gibanja, Raič (Slov.); — die Enclave ( geogr.), Cig. (T.), DZ.; — dasjenige, was zwischen zwei vermessenen Fundgruben übrig bleibt, die Überschar ( mont.), Cig., DZ.; — die Flussinsel, Mur., Cig., Jan.; die Inseln in der Drau heißen "osredki", Jarn. (Rok.); (Tje na osredek Blejskega jezera, Preš.); — ein beraster Platz zwischen Äckern, Jarn., Štrek., Notr., Dol.; — = majhen gozdič sredi senožeti, Tolm.- Štrek. (Let.); — die Mittelfurche, Mur., Cig.; na osredke orati, C.; osredke pobirati, die Mittelfurchen aufackern, Cig.; — 2) = sredstvo, das Mittel, C., Ravn.- Valj. (Rad); (po nem.).
48. 1. pı̑sək, -ska, m. 1) der Federkiel, der Federstiel, Mur., Raič (Slov.); (pisę́k, Danj.- Mik., vzhŠt.); — 2) das Schriftzeichen, der Buchstabe, ogr.- Mik.
49. platnárnica, f. die Leinwandhandlung, Cig.; — die Leinwandfabrik, Raič (Slov.).
50. počı̑nati, -am, vb. impf. ad početi = počenjati, Raič (Slov.).
51. pomiríti, -ím, vb. pf. ruhig machen, beruhigen; p. se, ruhig werden; morje se je pomirilo; — beschwichtigen, besänftigen: ne da se p.; — ausgleichen, vermitteln: prepir p., Cig. (T.); — versöhnen, Cig., Jan.; p. se s kom, sich mit jemandem aussöhnen, Mur., Cig.; mit jemandem Frieden schließen, Cig., Raič (Slov.); (naglaša se tudi: pomíriti, -mı̑rim).
52. ponàjvèč, adv. = po največ, meistens, hauptsächlich, Vest., Raič (Slov.).
53. 3. porobíti, -ím, vb. pf. knechten, ogr.- C., Raič (Slov.); — hs.
54. pósəłnik, m. der Sendbote, der Apostel, C., Raič (Slov.), SlN.
55. posı̑łnik, m. der Nöthiger, Cig.; — der Gewaltthäter, Cig.; der Tyrann, C., Raič (Slov.); — der Nothzüchtiger, Cig., Jan.
56. poslavíti, -ím, vb. pf. 1) preisen, rühmen, Cig., Jan.; — 2) auszeichnen, Cig., nk.; ehren, Danj.- M.; p. koga z redom, jemanden decorieren, Cig.; p. na veke, verewigen, Cig.; — p. se, sich Ruhm erwerben, sich auszeichnen, Cig., Jan., Raič (Slov.), nk.
57. poslúžiti, -im, vb. pf. 1) bedienen: p. koga s čim, Mur., Cig.; — zu Diensten sein: sreča mu ni hotela poslužiti, da bi zvršil zapoved, LjZv.; — vinske letine so poslužile (sind gut ausgefallen), Raič ( Let.); — poslužilo mu je, es ist ihm gelungen, Raič (Slov.); — 2) nachdienen, (das Versäumte) abdienen, Jan.; — 3) p. se, sich bedienen, Gebrauch machen, Guts.- Cig., Slom.- C., nk.; (po nem.).
58. posvẹdǫ́čenje, n. = posvedočba, Raič (Slov.).
59. prekȗcnik, m. 1) der Revolutionär, Raič (Slov.); — 2) = prekuc, der Burzelbaum, Mur.
60. premóči, -mǫ́rem, vb. pf. ( impf.) 1) vermögen; izkušati koga bolj, ko premore, (über sein Vermögen), Cig.; ne premoreš enega samega lasa črnega ali belega storiti, Trub.; ako premoreš, tudi sam dobro stori, Škrinj.- Valj. (Rad); veliko p., großen Einfluss haben, Cig.; — erschwingen; troškov mali okraj ne premore, Levst. (Pril.); — ein Vermögen haben, besitzen; veliko p.; ne vinarja p.; to je vse, kar premorem, das ist mein ganzes Hab und Gut; ne bodi porok za več, kakor premoreš, Škrinj.- Valj. (Rad); — 2) vb. pf. siegen, die Oberhand behaupten, besiegen, überwältigen, Mur., Cig., Jan., Krelj; ti možje so zoper nas premogli, Dalm.; prepričanje premore, Raič (Slov.); Vse je smrt premogla S svojo ostro strelo, Stara cerkv. pesem- Levst. (Rok.); premožen, besiegt, Dict.; kateri hudega ne premore, je sam premožen, Kast.; hudičevo kraljestvo je premoženo ali obladano, Trub.; (premoren, Dalm., Kast.); z večino glasov p., überstimmen, Cig.; — übermannen: jeza ga je premogla, Cig.
61. prepisáč, m. der Abschreiber, Raič (Slov.); — der Ausschreiber, der Plagiator, Cig.
62. prestàv, -stáva, m. die Metathesis, Raič (Slov.).
63. pripẹ́vati, -am, vb. impf. ad pripeti, (-pojem); 1) dazusingen; — 2) singend begleiten, secundieren, Cig., Jan., Zora, Raič (Slov.); — 3) = pomalem peti, Boh.
64. prizę́mən, -mna, adj. = pritlešen, ebenerdig, Bes., Zora, Raič (Slov.).
65. prvostǫ̑łnica, f. die Metropole, Nov.- C., Raič (Slov.).
66. razmę̑jək, -jka, m. die Grenzscheide, Cig., Jan., Raič (Slov.).
67. razmẹ́stiti, -im, vb. pf. dislocieren, C., Raič (Slov.).
68. razpášnost, f. die Ausgelassenheit, Dol.; — die Üppigkeit, die Schwelgerei, Raič (Slov.).
69. razvàł, -vála, m. 1) das Sprengen, Cig.; — die Zerstörung, der Ruin, Cig., Jan.; r. carstva, Raič (Slov.); — 2) der Schutt, die Trümmer, Jan.
70. 2. ríža, f. = riž, C., Raič (Slov.), Vrt.
71. rodíšče, n. die Geburtsstätte, der Geburtsort, Cig., Jan., Raič (Slov.), Zora.
72. sámič, adv. nur, bloß, C., Raič (Slov.), Zora, ogr.- Raič ( Let.); s. eden, nur einer, vzhŠt.- C.
73. samoglàs, -glása, m. der Selbstlaut, Jan., Raič (Slov.); pogl. samoglasnik.
74. samostȃnəc, -nca, m. der Klosterbewohner, Cig., C., Let., Raič (Slov.), Slovan.
75. samostàv, -stáva, m. = samostalnik, Raič (Slov.).
76. sẹdálišče, n. der Sitzplatz, der Sitz, Cig., ogr.- Valj. (Rad), Ev. (Rok.), Umek ( Let.), Raič (Slov.); da bi hudič dalje svoje sedališče in prebivališče mogel ohraniti, Trub. (Post.); — tudi: sẹdalíšče.
77. səvsẹ̑ma, adv. gänzlich, Raič (Slov.).
78. sklòn, sklóna, m. 1) die Endung, der Casus, Cig., Jan., nk.; — 2) der Abhang eines Berges, C., Raič (Slov.); na obeh straneh doline se dvigujejo strmi skloni, LjZv.; po položnih in strmih sklonih, Slovan.
79. slȗž, m. der Dienstlohn, der Taglohn, Mik., Raič (Slov.), SlGor.- C., SlN.
80. služę̑bnik, m. 1) = služabnik, Mur., Jan., (tudi: slȗžebnik, Valj. [Rad]); — 2) = službenik (Rituale), Raič (Slov.).
81. soglȃs, m. 1) der Einklang, der Accord (in der Musik), Mur., Cig.; — 2) = soglasnik, der Consonant, Raič (Slov.), Zora.
82. soroják, m. der Stammesgenosse, der Landsmann, C., Raič (Slov.).
83. spárjavica, f. = sparica, Raič (Slov.).
84. spomínati, -am, vb. impf. ad spomeniti; 1) erwähnen, Raič (Slov.); nje sveto ime gostokrat spominajo, kajk.- Valj. (Rad); s. in častito obhajati, Jsvkr.; s. od koga, von jemandem Erwähnung thun, ogr.- Let.; — 2) s. se, = spominjati se, sich erinnern, C., Vrt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — 3) s. se, = pominati se, ein Gespräch führen, C., vzhŠt.
85. sposẹ́sti, -sę̑dem, vb. pf. sich der Reihe nach zusammensetzen, Raič (Slov.).
86. sprę́zanje, n. = spreganje, die Conjugation, Cig., Raič (Slov.).
87. srebrnár, -rja, m. der Silberarbeiter, Meg., Guts.- Mur., Cig., ogr.- Valj. (Rad), Jap. (Sv. p.), Raič (Slov.).
88. srẹ́sti, (sretem), vb. pf. = srečati, Jan., Vest., Raič (Slov.); tukaj jih je Jezus sretel, Krelj; grem ga srest = grem mu naproti, Rez., Baud.; (sredem, sredla ga hudoba, Ziljska dol.- Mik.; Njega pa sreje potnik star, Npes.-Vraz).
89. 3. trẹ̑bnik, m. das Rituale, Raič (Slov.); — stsl.
90. uspẹ́šiti se, -spẹ̑šim se, vb. pf. gelingen, gut ausfallen, Cig., Raič (Slov.); meni se kar nič ne uspeši, LjZv.
91. vídẹlọ, n. 1) das Auge, C.; das Gesicht, C.; — 2) das Tageslicht, C.; na videlo spraviti, C.; na videlo postaviti, SlN.- C.; na videlo belega dne priti, Raič (Slov.); za videla, noch bei Tage, C.; — 3) das Schauspiel, das Spectakel, C.
92. vládati, -am, vb. impf. 1) leiten, lenken; — herrschen, regieren; v. državo; v. komu: vladali so si sami, Vrt.; v. s čim, s kom, Raič (Slov.), ogr., kajk.- Valj. (Rad), Vrt.; z blagom svojim v. (ladati), mit seinem Gut schalten und walten, vzhŠt.; — auskommen: ne morem ž njim vladati, C.; z družino vladati je težko, Raič ( Nkol.); — v. koga, kako delo, jemandem, einer Arbeit gewachsen sein, vzhŠt.- C.; — 2) v. se, sich aufführen, sich betragen, Cig., Jan.; — v. se po čem, sich nach etwas richten, Cig.; — 3) besitzen, C., kajk.- Valj. (Rad).
93. zadovǫ́ljati, -am, vb. impf. ad zadovoljiti; zufrieden stellen, Habd.- Mik., Raič (Slov.).
94. zapȓva, adv. anfänglich, zuerst, ogr.- C., Raič (Slov.).
95. zaskǫ̑koma, adv. im Galopp, Z.; ( pren.) slovstvo se razvija z., Raič (Slov.).
96. zímica, f. 1) dem. zima; — 2) das Fieber, Z., Raič (Slov.); ( hs.).
97. zimovíšče, n. das Winterquartier, das Winterlager, der Winteraufenthaltsort, Cig., Jan., SlN., Raič (Slov.); — hs.
98. zmȃgati, -am, I. vb. impf. ad zmoči; 1) etwas zu leisten imstande sein, vermögen, gewachsen sein; vsega ne zmagam, alles kann ich nicht bestreiten, Cig.; dačo z., die Steuer zu bestreiten imstande sein, Št.- Mik.; z. šest sklonov, sechs Casus aufzuweisen haben, Raič (Slov.); — 2) z. koga s čim, jemandem mit einer Sache aufhelfen, C.; sodba tvoja naj me zmaga, ogr.- Valj. (Rad); — z. se, sich behelfen, BlKr.; neue Kräfte sammeln, Cig.; — II. vb. pf. = zmoči, siegen: zmagali smo; — z. koga, jemanden besiegen, überwältigen; — ( nam. vzm-).
99. zvečíne, adv. = z večine, größtentheils, Raič (Slov.), nk.

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani