ov="Navr. (Kop. sp.)" (126)

1. biblijepı̑səc, -sca, m. ein Bibelschriftsteller, Navr. (Kop. sp.).
2. cerkvenoprȃvnik, m. kdor se s cerkvenim pravom peča, Navr. (Kop. sp.).
3. cirı̑lski, adj. cyrillisch: rabilo je starim Slovencem dvoje pismo, glagolsko in cirilsko, Navr. (Kop. sp.).
4. črvíčiti, -ı̑čim, vb. impf. črviči me po trebuhu, ich habe Bauchgrimmen, Cig., M., Polj.; — črviči me, es macht mir Kummer, es wurmt mich, Navr. (Kop. sp.).
5. davnopìs, -písa, m. die Palaeographie, Navr. (Kop. sp.).
6. dobı̑čkar, -rja, m. der Gewinnsüchtige, der Speculant, Z., Cig.; posvariti dobičkarja, Navr. (Kop. sp.).
7. dopı̑sje, n. coll. die Correspondenz: izdati d. (kakega slavnega moža), Navr. (Kop. sp.).
8. drvorẹ̀z, -rẹ́za, m. = lesorez, Navr. (Kop. sp.).
9. dvojezı̑čnik, m. 1) der Doppelzüngler, Cig.; besede dvojezičnika so kakor nedolžne, Škrinj.; — 2) der zwei Sprachen Redende, Navr. (Kop. sp.).
10. gládək, -dka, adj. 1) glatt; g. pot, gladka koža; gladki lasje, schlichte Haare, Erj. (Som.); gladka živina, wohlgenährtes Vieh, M.; glaji kruh = bel kruh, Polj.; gladko vino, milder Wein, C.; beseda mu gladko teče, er spricht fließend; gladka beseda, fließende Sprache, Cig. (T.); — 2) einfach: gladkemu davku podvreči, DZ.; gladko število, runde Zahl, Navr. (Kop. sp.); gladko za pet goldinarjev, BlKr.- M.; — schuldenfrei: gladko zemljišče komu dati, Dol.; — 3) gladko, platterdings, ganz und gar: gladko prepovedati, Cig.; gladko brez nobene koristi, Levst. (Nauk); gladko vse, durchaus alles, C.; vse gladko snesti, Jsvkr.
11. glagoljáš, m. kdor rabi glagolico pri cerkvenih obredih, Navr. (Kop. sp.).
12. glāgolski, adj. 1) Verbal-, Cig., Jan., C., nk.; — 2) = glagoliški: g. rokopis, Navr. (Kop. sp.).
13. glȃs, glȃsa, glasȗ, m. 1) die Stimme; po glasu koga spoznati, jemanden an der Stimme erkennen; — debel g., eine Bassstimme, tenak g., eine hohe Stimme; pesen za štiri glasove, ein vierstimmiges Lied; g. se mu trese, er tremuliert, Cig.; g. drobiti, trillern, Cig.; — na glas, laut; na glas govoriti, na ves glas vpiti, aus vollem Halse schreien; — der Ton, der Klang; neskladni glasovi, Misstöne, Cig.; ubrani glasovi zvonov, harmonische Glockentöne; — der Laut; zlogi so zloženi iz glasov, Jan. (Slovn.); latinska abeceda prikrojena za slovenske glasove, Jan. (Slovn.); — der Wortlaut: ima ta glas, lautet also; — 2) die Nachricht; vesel g., frohe Botschaft; g. dati komu, jemanden avisieren, Cig. (T.), C., DZ.; kokla piščetom glas (Zeichen) daje, da pobegno, Levst. (Rok.): dober glas ima čas, eine gute Nachricht muss man mit Geduld erwarten, Fr.- C.; ni mu glasa, er ist spurlos verschwunden, C.; — das Gerede, das Gerücht; g. je počil, g. so zagnali, es geht das Gerede; g. je, man erzählt sich, Cig.; — der Ruf, der Leumund; on je na glasu, da ..., er steht im Rufe ...; na glasu biti, berühmt sein, Blc.-C., nk.; hiša na glasu, a mačka lačna, Notr.- Z.; dobrega glasa biti, in gutem Rufe stehen; boljši je dober glas, kot srebrn pas, Met.; velikega glasa biti, berühmt sein, ogr.- C.; največega glasa, am wichtigsten, C.; slabega glasu, verrufen, Cig.; na slabem glasu biti, in schlechtem Rufe stehen; za hud glas ne rodijo, sie kümmern sich um einen schlechten Ruf nicht, Trub.; v hud g. pripraviti, in Verruf bringen, Dalm.- C.; slab glas gre daleč v vas, ein übler Ruf verbreitet sich weit, Z.; dober glas seže v deveto vas; — 3) das Votum, die Stimme: svoj g. komu dati, jemandem seine Stimme geben, nk.; — 4) die Sachkenntnis, C.; vsaki reči g. vedeti, jeder Sache kundig sein, Mik.; g. znati, Navr. (Kop. sp.); čebelam vedeti glas, der Bienenzucht kundig sein, Levst. (Beč.); glasu ne vedeti čemu, einer Sache unkundig sein, Cig.; kdor glumi ne ve glas, naj ne hodi k ljudem v vas, Mik.; ve glas k tej reči, er versteht sich darauf, C.
14. govorílọ, n. 1) das Sprachwerkzeug, das Sprachorgan, Cig., Jan., Cig. (T.); koliko moč ima podnebje na govorila! Navr. (Kop. sp.); — 2) die Art zu sprechen: on je tacega govorila, Z.; — der Vortrag, Cig.; — die Mundart, der Dialect, Cig., C.; — 3) das Reden, die Reden: govorilo je zdravilo, Npreg.- Jan. (Slovn.); — der Redestoff: govorila izmanka, der Redestoff geht aus, Svet. (Rok.).
15. hohnjȃnje, n. das Näseln, der Rhinesmus, Navr. (Kop. sp.).
16. hohnjáti, -ȃm, vb. impf. 1) näseln, Cig., Jan., Dol., BlKr.; (hohnati) Navr. (Kop. sp.); — 2) schnuppern, schnüffeln, C.
17. imę̑nstvọ, n. die Terminologie, Cig., Jan., Cig. (T.), Nov., Navr. (Kop. sp.).
18. istovẹ̑rnik, m. der Glaubensgenoss, Navr. (Kop. sp.).
19. izlȃganje, n. 1) das Herauslegen; — das Ausladen, Cig.; — 2) = razlaganje: po izlaganju sv. Gregorja, Bas.; i. teoretičnih in zgodovinskih razdelkov pravoznanstva, Navr. (Kop. sp.).
20. izmı̑slək, -sləka, (-səłka), m. die Erdichtung, Cig., Navr. (Kop. sp.); to so prazni izmisleki, das sind faule Fische, Cig.
21. iznevę́rjati, -am, vb. impf. ad izneveriti; i. se, abtrünnig werden: izneverjali so se mu prijatelji in znanci, Navr. (Kop. sp.).
22. izpodbudljìv, -íva, adj. aufmunternd, Cig.; izpodbudljivi ukazi, Navr. (Kop. sp.); — erbaulich, C.
23. izpodkȃpati, -am, vb. impf. ad izpodkopati; untergraben; — i. komu poštenje in čast, Navr. (Kop. sp.).
24. izpreglę́dati, -glę̑dam, vb. pf. 1) die Augen aufschlagen; — zur Erkenntnis gelangen, Z.; — zdaj še le je izpregledal, jetzt erst sind ihm die Augen aufgegangen, Cig.; — 2) das Augenlicht bekommen, sehend werden, Cig.; mislimo si, da slepec izpregleda, Žnid.; — 3) = pregledati; durchschauen, Mur.; — 4) nachsehen, nachlassen, zugute halten; i. komu kaj ( n. pr. dolg, kazen); — 5) fehlsehen, übersehen: i. kaj, Cig., Jan., Svet. (Rok.); — i. se, sich versehen, Navr. (Kop. sp.); — 6) ni ga bilo i., ni se dal i., er ließ sich nicht sehen, er kam nicht zum Vorschein, Levst. (Zb. sp.).
25. izrę̑koma, adv. ausdrücklich, Cig. (T.), C., nk.; tako pripoveduje stara legenda izrekoma, Navr. (Kop. sp.).
26. izsę̑łəc, -łca, m. der Auswanderer, Cig. (T.), ZgD.; ogrski Slovenci so izselci (Emigranten), Navr. (Kop. sp.).
27. iztòk, -tǫ́ka, m. 1) der Ausfluss, der Abfluss, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; iztoki tvoje štirne, Škrinj.- Valj. (Rad); die Mündung eines Flusses, Mur., Cig., Jan.; i. Morave v Donavo, Navr. (Kop. sp.); — die Emanation, Cig., Jan.; — 2) der Osten, Cig., Jan., nk.; ( hs.).
28. izvǫ̑rnik, m. = izvirnik, Cig. (T.), DZ., Navr. (Kop. sp.).
29. izvrstnják, m. ausgezeichneter Mann, C., Raič ( Let.); die Capacität, Cig. (T.); — der Classiker, Navr. (Kop. sp.).
30. 1. jȃdrnik, m. der Eilbote, der Courier, Jarn., Cig., Jan., Navr. (Kop. sp.).
31. kəsnẹ́ti, -ím, vb. impf. säumen, säumig sein, Cig., Navr. (Kop. sp.), Rez.- Kl.; s svojim prihodom kesni, (kasni) Krelj.
32. kovı̑nstvọ, n. die Metallurgie, Navr. (Kop. sp.).
33. krȃdež, m. 1) der Diebstahl; pisateljski k., das Plagiat, Navr. (Kop. sp.); — 2) = tat, Dol.- Levst. (Rok.), DSv.; ti gladeži in kradeži (o vrabcih), Str.
34. krasopìs, -písa, m. 1) der Kalligraph, Navr. (Kop. sp.); — 2) die Kalligraphie, Jan.; — die kalligraphische Schrift, Jan.
35. kupnína, f. der Kaufschilling, das Kaufgeld, Cig., Jan., nk.; obilna k., namhafter Erlös, Navr. (Kop. sp.).
36. lẹtováti, -ȗjem, vb. impf. im Sommer sein: sv. Urban letuje, Mik.; — im Sommer wohnen, den Sommer zubringen, Cig., Jan., C.; hoditi kam letovat, Navr. (Kop. sp.).
37. lovíti, -ím, vb. impf. zu fangen suchen, fangen: l. ptice, ribe, rake, miši, kače i. t. d.; l. na (v) zanke, v mreže, s saki, z roko; jagen, auf der Jagd sein; lov l., Kras- Erj. (Torb.); gefangen nehmen, einfangen: begunce, tatove, potepuhe l.; ladije l., Schiffe kapern, Cig.; bolje "drži ga" nego "lovi ga", Npreg.; zu erhaschen, zu ergreifen suchen; otroci se lovijo, die Kinder spielen das Haschspiel; l. se, brunften ( z. B. von Kühen und Hasen), Cig.- C.; bolhe l., flöhen; muhe l., Fliegen fangen; ( fig.) Grillen im Kopfe haben, Cig.; senco l., nach dem Schatten greifen, Cig.; besede l., Worte bekritteln, ein Wortfänger sein, Cig.; norce l., Possen reißen, Cig.; — aufzufangen suchen: deževne kaplje l. v kako posodo; z očmi l., zu erblicken suchen, Z.; dem Blicke jemands zu begegnen suchen, Jurč.; l. se z očmi, mit einander kokettieren, liebäugeln, Cig., Jan.; — dobro se love zobje teh koles, die Zähne dieser Räder greifen gut ein, Cig.; l. se za kako reč, nach einer Sache greifen, haschen; kdor v jamo leti, se za robido lovi = in der Gefahr greift man nach jedem Rettungsmittel, Npreg.- Z.; l. se za zadnjo, das letzte Wort haben wollen, Navr. (Kop. sp.); l. se zle prilike, nach der bösen Gelegenheit haschen, Vrt.; — brada se ga lovi, er bekommt einen Bart, Z.; — to se mi v ušesa lovi, das höre ich gerne, Z.; — l. se, wanken, balançieren, Jan.; lavieren, Cig.; lovimo se, wir kommen knapp aus, Z.; v govorjenju l. se, aus dem Contexte gekommen sein, Z.
38. maščeváti, -ȗjem, vb. impf. 1) rächen, Mur., Cig., Jan.; in Bog ne bode izvoljenih maščeval? Trub.; — 2) m. se, sich rächen; m. se nad kom; m. se komu, Navr. (Kop. sp.), Zora, (po stsl.); maščeval sem se obema, Jurč.
39. misijonáriti, -ȃrim, vb. impf. Missionär sein, Navr. (Kop. sp.).
40. nadẹ̑vək, -vka, m. 1) das Füllsel, Jan.; — 2) der Beiname, der Spitzname, Cig., C., Navr. (Kop. sp.).
41. nadlę̑govati, -ujem, vb. impf. lästig fallen, belästigen; n. koga s čim, jemanden mit einer Sache behelligen; tudi: n. komu: nečemo s tem nadlegovati bralcem, Navr. (Kop. sp.); — praes. pogostoma: nadlę̑govam, Valj. (Rad); govori se tudi: nadlegováti, -ȗjem.
42. nagrǫ̑bnik, m. der Grabstein, C., Navr. (Kop. sp.).
43. namẹščȃj, m. die Stellung, Cig. (T.); odličen n., Navr. (Kop. sp.).
44. obdarję́nəc, -nca, m. der Beschenkte, der Donatar, der Prämiant, Cig., Jan., C., DZ., Navr. (Kop. sp.).
45. obkrȃjnica, f. die Randbemerkung, die Marginalie, Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.); — die Randverzierung, DZ.
46. obveljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad obveljati, Navr. (Kop. sp.).
47. očítən, -tna, adj. 1) in die Augen fallend, ansehnlich, stattlich, Cig., Gor.; ni kaj očiten človek, er ist ein unansehnlicher Mann, Cig.; zelo očitna krava, eine recht stattliche Kuh, Ig; kmetska prebivališča, očitna kakor nekdaj grajske pristave, LjZv.; najočitnejša krasotica, LjZv.; — 2) öffentlich; očı̑tna izpoved, die öffentliche Beichte; očiten grešnik, ein öffentlicher Sünder; — 3) offenbar, unverkennbar, evident, augenscheinlich; očitna resnica, die helle Wahrheit, Cig.; o. sovražnik, ein abgesagter Feind, Cig.; očitno gre na dan, es geht ganz deutlich hervor, Navr. (Kop. sp.); očitno je, kakor beli dan, es liegt klar am Tage, Cig.; — 4) offen, aufrichtig, Svet. (Rok.); očitno povedati, Kr., vzhŠt.
48. oddȃrək, -rka, m. das Gegengeschenk, Navr. (Kop. sp.).
49. odpovẹ́dati, -povẹ́m, vb. pf. 1) aufsagen, aufkündigen; o. službo; o. gostovanje, premirje, Cig.; — 2) versagen, verweigern, Meg., Dict., Dalm.; o. prošnjo, Cig., C.; (o. prošnji, Kast.); nebo je roso odpovedalo, C.; otrokom o. oblačilo, Škrb.- Valj. (Rad); — noge, roke so mi odpovedale; zdravje mu odpove, Navr. (Kop. sp.); puška je odpovedala, Cig.; hruške so letos odpovedale = niso obrodile, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — 3) o. se, entsagen, verzichten, sich begeben; o. se zmoti, hudemu, igri, malikovanju; o. se službi, vladarstvu, Cig., Jan., nk.; rasti se o., nicht wachsen wollen, C.; — tudi: o. se česa; o. se pravice, sich eines Rechtes begeben, Cig., Jan., C.; — verleugnen, C.; sam sebe se o., sich selbst verleugnen, Krelj; — 4) = odgovoriti, Poh.
50. omŕsiti se, -im se, vb. pf. 1) die Faste brechen, an einem Fasttage eine Fleischspeise kosten, Dol.- Cig., Jan., C.; — etwas kosten, C.; toliko, da smo se omrsili, Navr. (Kop. sp.); danes se še nisem omrsil, Lašče- Levst. (Rok.); — o. se, sich letzen, Jan.; = pokusiti kaj dobrega, po čemer slabejša stvar uže ne gre v slast, Rihenberk- Erj. (Torb.); — 2) o. se, verwirrt werden, C.
51. osebọ́jən, -jna, adj. 1) abgesondert, Mur.; osebojno, privatim, Navr. (Kop. sp.); besonders, ogr.- C.; — 2) ausgezeichnet, ogr.- C.; — prim. osebujen.
52. otrẹ̑bək, -bka, m. 1) kar odpada, kadar se trebi solata, zelje, repa i. t. d., BlKr.; das Abklaubsel, Mur., Cig., Jan., Ravn.; otrebki = sadje, katero nezrelo popada z drevja, C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) das Excrement, otrebki, die Excremente, Cig. (T.), DZ.; mušji o., Navr. (Kop. sp.); — 3) die Nachgeburt, Štrek.
53. píkər, -kra, adj. 1) heikel, empfindlich, reizbar, Št.- Cig., Mik., Št.- C., Slom.- C., UčT.; — bärbeißig, Jan.; — 2) scharf, bitter ( fig.), C., nk.; pikro odgovarjati, gereizt antworten, Št.; piker spis, Navr. (Kop. sp.); pikro gledati koga, jemanden scheel anblicken, Celjska ok.
54. poblǫ́diti, -im, vb. pf. verpantschen: vino p., poblojeno vino, Cig., Jan., Nov.- C.; — pleme se je poblodilo z nekdanjimi Bolgari (hat sich zum Nachtheil vermengt), Navr. (Kop. sp.).
55. podkȓpnik, m. der Interpolator, Navr. (Kop. sp.).
56. pòdškòf, -škǫ́fa, m. der Suffraganbischof, Navr. (Kop. sp.).
57. pohȃjati, -am, vb. impf. 1) müßig herumgehen, herumlungern, herumschweifen; brez dela p.; (pomni: na pohajoče priti, spazierend kommen, Gor.- Mik.); p. s kom, mit jemandem ausgehen, C.; — p. se = izprehajati se, Mur., C.; — 2) besuchen: krščanski nauk, božjo službo p., C., ogr., kajk.- Valj. (Rad); p. krčmo, bolnike, Mengeš ( Gor.)- DSv., Levst. (Nauk); modroslovne nauke pohajati, SlN.; postrežljiv proti vsem, kateri so ga pohajali, Navr. (Kop. sp.); — p. v krčmo, v slabe druščine, Lesce ( Gor.)- DSv.; — 3) zuende gehen, ausgehen, Jan., C.; vino pohaja, Z.; živež je začel pohajati, Jurč.; — pohaja mi sape, Levst. (Zb. sp.); — aufgehen, Jan.; veliko drv pohaja, Cig.
58. pokristjanı̑təv, -tve, f. die Christianisierung, Navr. (Kop. sp.).
59. polovı̑čar, -rja, m. 1) der Halbbauer, der Halbhüfner, Cig., Rut. (Zg. Tolm.), Navr. (Kop. sp.); — 2) der etwas nur halb ist oder alles nur halb zu thun pflegt, der Halbling, nk.; — 3) der Halbziegel, Cig.; — 4) eine Münze, C.; der Halbkreuzer, Dol.; koliko človek za polovičar trpi, predno ga dobi! Jurč.
60. posvę̑čba, f. = posvetba, die Dedication, Navr. (Kop. sp.); = posvečenina, Burg.
61. posvẹtávati se, -am se, vb. impf. = posvetovati se, sich berathen, Navr. (Kop. sp.), Gor.
62. pošı̑ljka, f. das Gesendete, die Sendung, DZ., C.; poštne pošiljke, DZ.; srečno je dospela pošiljka na Dunaj, Navr. (Kop. sp.).
63. potołmáč, m. der Nacherklärer (epiglossistes), Navr. (Kop. sp.).
64. poverljìv, -íva, adj. 1) vertraulich, Cig. (T.); — 2) verlässlich, glaubwürdig: poverljivi dopisi, Navr. (Kop. sp.).
65. pravnozgodovı̑nski, adj. rechtshistorisch, Navr. (Kop. sp.).
66. pravótnost, f. die Richtigkeit, die Echtheit, die Authenticität, Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.).
67. predẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Scheidewand, Mur., Cig.; gorski p., das Scheideeck, Cig. (T.); p. je teme prehodnega sedla, Jes.; — die Scheide: na predelu mej narodnim in umetnim pesništvom, Zv.; — 2) die Abtheilung: p. za gledavce, der Zuschauerraum, Cig.; eine Abtheilung des Hauses, das Gemach, Cig.; die Kammer, Dalm.; — ein mit Brettern abgesonderter Raum, der Verschlag, Cig.; — die Loge, Navr. (Kop. sp.); — der Stand im Stalle, Guts., Jarn.; — 3) = predal, das Fach, die Lade, Jarn., Mur., Cig., Jan., C.; — die Rubrik, Jan., C.; — 4) die Region ( geogr.), Cig. (T.); die Gegend, nk.; ( hs.); — 5) der Zweig ( z. B. eine Wissenschaft), Cig., DZ.; — tudi: prédẹł, -dẹ́la.
68. prẹ̑dnik, m. 1) der Vormann, Jan.- Cig. (T.); — der Vorgänger, Cig., Jan.; — der Vorfahr, Cig., Jan., Pohl. (Km.); predniki, die Ascendenten, Cig. (T.); — 2) der Obere, Mur.; der Vorstand, Jan., Navr. (Kop. sp.); občinski p., Vrt.; der Prior, Cig., Jan.; — 3) die Schürze, Št.- Cig.; — 4) der Vorschuh, Str.
69. preglȃsje, n. die Lautveränderung, die Lehre von der Lautveränderung, Nov., Navr. (Kop. sp.).
70. prepı̑ska, f. die Correspondenz, Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.), DZ.; — po rus.
71. preprȃvdati, -am, vb. pf. den Process gewinnen, C.; Recht behalten: prepirljivec, kateri hoče vselej po sili p., Navr. (Kop. sp.).
72. prepravdljívost, f. die Rechthaberei: p., to je svojeglavnost v pravdanju, Navr. (Kop. sp.).
73. preprę́či, -prę́žem, vb. pf. 1) darüber spannen, überspannen, überziehen; p. kaj s čim; vsa soba je s pajčevino preprežena; z zelenimi vejami p., auslauben, Cig.; z mreno prepreženo oko, C.; — 2) umspannen; konje p., die Pferde wechseln; — ( fig.) umsatteln, andere Saiten aufziehen, die Gesinnung ändern, Cig., Jan., C., Navr. (Kop. sp.).
74. preprę̑ga, f. 1) = to, s čimer je kaj prepreženo; das Gewebe ( z. B. einer Spinne, Raupe), C.; — = preproga, der Teppich, C.; — 2) das Umspannen, der Wechsel des Gespannes, Mur., Cig., Jan.; — ( fig.) der Meinungswechsel, die Umsattelung, Cig., Navr. (Kop. sp.).
75. presǫ́dən, -dna, adj. kritisch, Cig. (T.); presodni spisi, Navr. (Kop. sp.); — presodne oči, ein kritisches Auge, ein Kennerauge, Cig.; presodni razum, der berechnende Verstand, Cig.
76. presodník, m. der Beurtheiler, der Kritiker, der Recensent, Cig., Jan., Cig. (T.); knjižni p., der Bücherrecensent, Navr. (Kop. sp.).
77. prestaníšče, n. 1) die Aufenthaltsstätte; ga nimam prestanišča, Z.; — 2) die Quarantäne, Navr. (Kop. sp.).
78. pretískati, -am, I. vb. pf. wieder abdrucken, wieder auflegen: p. knjigo, Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.); — II. vb. impf. ad pretisniti; durchdrücken, Cig.
79. preučíti, -ím, vb. pf. 1) durchstudieren: p. kaj, Jan., Cig. (T.), Trst. (Let.); nk.; ( hs.); — 2) p. se, mit Lernen zubringen: p. se ves dan, Cig.; — 3) eines andern belehren, zu einer andern Ansicht bekehren, Cig., M., Nov.- C.; redarstvo se ni dalo p., Navr. (Kop. sp.).
80. prevę́riti, -vę̑rim, vb. pf. 1) glauben machen, überzeugen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich überzeugen, nk.; — 2) zu einem andern Glauben bekehren, Mur., Navr. (Kop. sp.); — p. se, den Glauben ändern, Cig., C., Let.; — 3) eines andern belehren, umstimmen, Cig., Jan., C.; hudič je Evo preveril, C.
81. pričę́tnica, f. 1) črka p., die Initiale, Navr. (Kop. sp.); — 2) die Ouverture, Cig.
82. pridvórən, -rna, adj. zum Hof gehörig, Hof-: pridvǫ̑rni človek, der Höfling, Cig.; pridvorna knjižnica, die Hofbibliothek, Navr. (Kop. sp.).
83. prigovoríti, -ím, vb. pf. 1) durch Zureden einen dazubringen, ihm einreden, ihn bewegen: p. komu, Mur., Cig., Jan.; — 2) eine Einwendung machen, bemängeln: p. čemu, Jan., BlKr.- M., Navr. (Kop. sp.); — 3) p. si kaj, sich etwas erreden, Cig., Dol.
84. prijateljeváti, -ȗjem, vb. impf. freundschaftlich verkehren: p. s kom, Navr. (Kop. sp.); prijateljevali so z Benečani, SlN.
85. prikrȃjnica, f. die Randbemerkung, Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.).
86. priljúbljenəc, -nca, m. der Liebling, Navr. (Kop. sp.).
87. prilomȃst, f. das stürmische Andringen, der Einfall: po prilomasti madžarski, Navr. (Kop. sp.); p. Sasov, Let.
88. pristòp, -stǫ́pa, m. 1) das Hinzutreten, der Zutritt, Cig., Jan.; p. zapreti komu, jemandem den Zugang versperren, Cig.; der Introitus (Anfang der Messe), Cig.; — die Einleitung, der Eingang (exordium), Cig. (T.), Navr. (Kop. sp.); — 2) der Beitritt (zu einer Vereinigung), Mur., Cig., Jan., nk.; — die Heirat in ein anderes Haus, die Zuheirat, C.
89. pritískati, -am, I. vb. impf. ad pritisniti; 1) dazu-, daraufdrücken; k srcu koga p.; pečat p. na pisma; — ob zid p., an die Wand drücken, SlN.; — hindrängen; — k bregu p., anlanden, Cig., Jan.; — 2) drücken; Godec strune pritiska hudo, Preš.; — p. koga, jemandem einen Zwang anthun, ihm hart zu Leibe gehen, ihn bedrängen, bedrücken; p. dolžnika, Cig.; kupec pritiska kupovavce, der Verkäufer übernimmt die Käufer, Cig.; — 3) zusetzen, sovražniki od vseh strani pritiskajo; p. za kom, jemanden verfolgen; voda pritiska; kri pritiska v glavo (dringt zum Kopfe); solnce pritiska, die Sonne brennt, Cig., Preš.; überhandnehmen: mraz, vročina, bolezni, bolečine pritiskajo; — drängen: pritiskajo, smrt apostolov skleniti, Ravn.; — ( praes. pritíščem: čimbolj se pritišče, tembolj vrišče, Volče- Erj. [Torb.]); — II. vb. pf. dazudrucken: besedam p. razlago, Navr. (Kop. sp.).
90. prvováti, -ȗjem, vb. impf. der erste sein, Ravn.; K. je prvoval v vseh latinskih šolah, Navr. (Kop. sp.); den Vorrang haben, Nov.- C.; den Ton angeben, Jan.
91. rastíka, f. das Gewächs, die Pflanze, V.-Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — der Zweig, Danj.- M.; — jezik (die Sprache) se je razcepil na dve rastiki, Navr. (Kop. sp.).
92. ràzfrančiškȃn, m. der Exfranciscaner, Navr. (Kop. sp.).
93. razkrȃjati, -am, vb. impf. ad razkrojiti; 1) spalten, r. se, sich spalten, sich theilen, Cig.; — zerlegen, zergliedern: r. besede do debla ali osnove, Navr. (Kop. sp.); — 2) chemisch zersetzen, auflösen, Cig. (T.), C., nk.; r. se, sich zersetzen, Erj. (Min.), Vest.
94. razsvẹtljénost, f. die Aufgeklärtheit, Cig., Navr. (Kop. sp.), Let.
95. repatíca, f. (zvezda) r., der Komet, Jan., Cig. (T.); — črka r. = črka, ki ima rep, n. pr. j, Navr. (Kop. sp.).
96. rešetȃvəc, -vca, m. der Bekrittler, Cig., Jan., Navr. (Kop. sp.).
97. rodbəníca, f. die Verwandte, Navr. (Kop. sp.).
98. rogovílica, f. dem. rogovila; ein kleiner Gabelast; ein kleines Gabelholz; — ein ähnliches Zeichen: r. nad črko, Navr. (Kop. sp.); — rogovilice vzdigniti = priseči, (šaljivo), Lašče- Levst. (Rok.); — rogovilice, die Fühlfäden, V.-Cig.
99. rožı̑čkast, adj. mit Hörnchen versehen: rožičkasta črka, Navr. (Kop. sp.).
100. samováti, -ȗjem, vb. impf. einsam sein, ein einsames, eingezogenes Leben führen, Cig., Jan., C., nk., Notr.; isoliert sein, Nov.- C.; Kopitarju se je zdelo, da samuje, Navr. (Kop. sp.); — allein haushalten, Rib.- M.

1 101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani